Kot je za STA povedal paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković, ukrepi države sicer dovoljujejo, da se pri bogoslužju glede na velikost njihove cerkve v Ljubljani zbere do deset vernikov ali deset družin, ker pa je težko določiti, kdo je tisti, ki naj se udeleži bogoslužja, so se letos odločili, da bogoslužij z navzočnostjo vernikov ne bo. Tako so verniki božič pričakali doma v krogu svojih družin.

V sredo, na predvečer božiča, so imeli v pravoslavni cerkvi badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje. V običajnih razmerah v cerkvah vernikom na ta dan razdelijo blagoslovljene badnjake oziroma slamo in hrastove veje. Te verniki odnesejo domov ter jih zažgejo v družinskem krogu in molitvi ter tako pričakajo božič. Opolnoči se nato znova zberejo v cerkvi, ko se začne praznična maša.

Pravoslavni verniki božič praznujejo pozneje od katoliških in evangeličanskih vernikov, saj še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja 13 dni. Božič tako praznujejo 7. januarja.

Istočasno z verniki Srbske pravoslavne cerkve božič 7. januarja praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.