Večerovo anketo je na vzorcu 600 vprašanih z območja Podravja opravila Ninamedia, ki je anketirane med drugim povprašala tudi glede njihovega pogleda na ekonomski in ekološki vidik Magne. Kar 60 odstotkov vprašanih je v tehtanju vplivov na okolje in novimi delovnimi mesti izbralo slednja, le tretjina jih je na prvo mesto postavila okolje.

Skoraj enaki so bili tudi rezultati, ko gre za tehtanje med ohranitvijo kmetijske zemlje in novimi delovnimi mesti, pri tem pa je neopredeljenih pri obeh vprašanjih manj kot desetina. Kot še ugotavlja Večer, so ženske tiste, ki se pogosteje kot moški postavljajo tako na stran okolja kot zemlje.

Anketa je tudi pokazala, da velika večina vprašanih ne verjame napovedim, da bo Magna v Sloveniji ustvarila 3000 delovnih mest. Takih je na prizadetem območju občin Hoče-Slivnica, Rače-Fram, Miklavž in Starše vsega 12, v celotni regiji pa 17 odstotkov.

Večina na ožjem območju jih ocenjuje, da bo iz projekta na koncu nastalo nekaj sto delovnih mest, na širšem območju regije pa jih je 40 odstotkov prepričanih, da bo na koncu v Hočah okoli 1000 delovnih mest, podoben odstotek pa je še bolj pesimističnih.

Glede načina umeščanja Magnine tovarne so mnenja tako na ožjem območju kot v celotni regiji precej deljena. V prizadetih občinah rahlo vodijo tisti, ki pravijo, da posebnih zakonov, kot je Lex Magna, ne bi smeli sprejemati, v preostalih podravskih občinah pa je za kanček več tistih, ki se jim zdi tovrstna akcija zakonodajalca sprejemljiva, je še pokazala anketa Večera.