Ankete strankama napovedujejo tesno tekmo, potem ko je laburistom samo v sedmih tednih, odkar je vodenje stranke prevzela Jacinda Ardern, z zgodovinsko nizke 24-odstotne podpora narasla za 20 odstotnih točk.
Dan pred volitvami je časnik New Zealand Herald, ki je analiziral podatke vseh pomembnejših anket v zadnjem letu ter izide volitev od leta 1999, napovedal, da bo Nacionalna stranka prejela 56 poslanskih sedežev, laburisti 47 – skupaj s koalicijskimi Zelenimi 54 – v 120-članskem parlamentu. Za oblikovanje vlade je potrebna podpora 61 poslancev.
Kot navaja nemška tiskovna agencija dpa, to pomeni, da bi lahko predstavljala jeziček na tehtnici populistična protipriseljenska stranka Najprej Nova Zelandija, ki ji ankete napovedujejo 7,5 odstotka podpore oziroma po podatkih Heralda devet sedežev. Vodja stranke Winston Peters je odprt za sodelovanje z obema strankama.
Volilna kampanja je postala zanimiva v zadnjih tednih, odkar je z mesta vodje levosredinskih laburistov 1. avgusta zaradi nizke podpore odstopil Andrew Little. Pred tem je kazalo na jasno zmago Nacionalne stranke pod vodstvom 55-letnega premierja Englisha, bivšega finančnega ministra, ki je na položaju po presenetljivem odstopu Johna Keya od decembra lani.
Ardernova, članica Laburistične stranke od 17. leta, poslanka od leta 2008 ter podpredsednica stranke, je bila po odstopu Littla izvoljena za predsednico in je z zelo osredotočeno kampanjo drastično zmanjšala razliko z Nacionalno stranko. Novozelandski mediji celo poročajo, da je državo zajela “jacindamanija”.
Profesor z Univerze Auckland Raymond Miller njeno priljubljenost pripisuje “optimizmu, karizmi in sposobnosti vzpostavitve čustvene povezave z ljudmi”. Njen meteorski vzpon pripisuje tudi temu, da je izkoristila splošno razpoloženje, naklonjeno zamenjavi generacij, kot se je to zgodilo v Franciji z izvolitvijo Emmanuela Macrona za predsednika in v Kanadi z izvolitvijo premierja Justina Trudeauja, poroča časnik Financial Times.
V središče kampanje je postavila odpravo neenakosti in nujnost sprememb v državi, kjer se gospodarska rast ne odraža na boljšem življenju ljudi.
V kampanji sta sicer prevladovali vprašanji politike prisiljevanja, potem ko se je v državo lani priselilo 72.000 ljudi več kot odšlo (leta 2012 jih je bilo 3000) ter drastičnega povišanja najemnin in cen stanovanjskih nepremičnin.
Laburisti opozarjajo, da zaradi priseljencev naraščajo tudi cene stanovanjskih nepremičnin, pomenijo pa tudi obremenitev za šolstvo in zdravstvo. Število imigrantov želijo letno omejiti na 30.000, pa tudi študentske vizume. English želi na drugi strani ohraniti sedanji pritok migrantov, saj opozarja pred pomanjkanjem kvalificiranih delavcev in s tem na upočasnitev gospodarske rasti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Cene hiš in stanovanj v državi, kjer je večina prebivalcev bolj naklonjena lastništvu nepremičnin kot najemu, so v zadnjih letih drastično narasle. Po zadnjih podatkih je tako največje novozelandsko mesto Auckland četrto najdražje mesto na svetu, kar zadeva nakup hiše. Mnogi za porast cen krivijo tuje vlagatelje, predvsem iz Kitajske.
Laburisti napovedujejo prepoved prodaje stanovanjskih nepremičnin tujcem. Nacionalna stranka opozarja, da bi to lahko prizadelo tuja vlaganja in se zavzema za povečanje zemljišč za gradnjo, kot tudi za posojila za tiste, ki prvič kupujejo svoj dom.
Pomembna tema kampanje je bila tudi zaščita okolja. Medtem ko se Nova Zelandija v svetu promovira kot 100-odstotno čista, podatki kažejo, da kar 60 odstotkov njenih rek zaradi onesnaženosti ni primernih za kopanje. Laburisti to pripisujejo intenzivni pridelavi mleka, zaradi katere je država največja izvoznica mleka na svetu. Napovedujejo uvedbo davka na porabo vode. Konservativci želijo skupaj s kmeti priti do rešitve problema.
Kot svoj največji adut konservativci izpostavljajo zdravo gospodarsko rast v času devetletnega vodenja vlade, volivce pa opozarjajo na neizkušenost Jacinde Ardern na gospodarskem področju in da bo uvajala nove davke. Ardernova je sicer že sporočila, da v primeru zmage ne bodo znižali davkov, kot je napovedal English, saj bi to koristilo samo bogatim.
Glede gospodarske rasti je sicer v pogovoru za Financial Times opozorila, da se “statistika ne odraža v življenju ljudi”, saj se je v devetih letih povečalo število brezdomcev, imajo pa tudi eno največjih stopenj samomorilnosti med državami OECD.
Volilna udeležba bo po pričakovanjih višja kot v minulih letih. Že na predčasnih volitvah je namreč od 3,2 milijona volilnih upravičencev glasove oddalo rekordnih 986.000 volivcev.
Volišča bodo odprli danes po srednjeevropskem času ob 23. uri in zaprli v soboto ob 9. uri. Neuradni izidi po preštetih vseh glasovnicah naj bi bili znani kake štiri ure po zaprtju volišč. Uradne izide bodo objavili 7. oktobra.
