Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je tako v zadnji izdaji Ekonomskega ogledala zapisal, da se je obseg proizvodnje v poletnih mesecih v Sloveniji nadalje povečal in je presegel raven iz 2008. Ob tem v uradu poudarjajo, da dejstvo o povratku na predkrizne ravni v povprečju še ne velja za EU.
Od začetka leta se je proizvodnja najbolj povečala v tehnološko zahtevnejših panogah, kjer so po navedbah Umarja že skoraj vse panoge presegle predkrizno raven, v zadnjih mesecih pa se povečuje tudi proizvodnja v manj tehnološko zahtevnih panogah, ki pa z izjemo kovinskopredelovalne industrije za ravnmi izpred krize še nekoliko zaostajajo.
Za predkrizno ravnjo najbolj zaostajajo nizko tehnološko zahtevne panoge, kar pa je po pojasnilih Umarja povezano tudi s prestrukturiranjem slovenskega gospodarstva v zadnjih letih v smeri tehnološko zahtevnejše proizvodnje.
Umar ob tem ugotavlja, da se izboljšanje gospodarskih razmer zrcali tudi v naraščanju števila delovno aktivnih, ki je že doseglo ravni, primerljive s tistimi v letih stabilne gospodarske rasti.
Na visoki ravni po navedbah Umarja ostajajo tudi pričakovanja podjetij glede zaposlovanja, število registriranih brezposelnih pa je bilo konec septembra s 95.125 za skoraj desetino nižje kot v enakem obdobju lani. Kljub povečani aktivnosti na trgu dela pa plačni pritiski po oceni urada ostajajo umirjeni, saj se je povprečna plača v povprečju sedmih mesecev povečala le za 1,7 odstotka.
Izboljševanje razmer na trgu dela vodi v rast zasebne potrošnje in pozitivna gibanja v nekaterih segmentih trgovine. Poleti se je povečal tudi prihodek v storitvah, povezanih s turizmom, na kar je vplivalo tudi večje trošenje tujih turistov pri nas. Zadnje mesece se krepi tudi aktivnost v gradbeništvu, kjer so se še izboljšali obeti za rast.
Razpoloženje v gospodarstvu in med potrošniki sicer po ugotovitvah Umarja ostaja visoko in nakazuje nadaljevanje ugodnih gibanj v naslednjih mesecih.
Ugodne gospodarske razmere in gibanja na trgu dela povišujejo tudi davčne prihodke in prispevke za socialno varnost, vendar pa se skupni javnofinančni prihodki v letošnjem letu niso bistveno spremenili. Razlog za to je, da so ob prehodu na novo finančno perspektivo sredstva iz proračuna EU manjša za okoli 40 odstotkov.
S tem povezani so tudi nižji javnofinančni odhodki, saj je eden od ključnih razlogov za to približno polovica nižja raven izdatkov za investicije, ki so bili lani in predlani ob zaključevanju kohezijskih projektov visoki.
Ob tem na Umarju opozarjajo, da so se močno povečali odhodki za plače in socialne transferje. Kljub izboljšanju razmer na trgu dela so se namreč ob delni sprostitvi varčevalnih ukrepov znatno povečali nekateri transferji posameznikom in gospodinjstvom.
Izboljšanje gospodarskih trendov se še ne pozna v tolikšni meri pri kreditiranju. Kreditna aktivnost namreč ob nadaljnjem razdolževanju podjetij ostaja skromna. Obseg stanovanjskih in potrošniških kreditov gospodinjstvom sicer ob obujanju trga nepremičnin narašča, obseg kreditov podjetjem pa se še naprej zmanjšuje. Ob tem pa se znižuje tudi delež slabih terjatev v bankah.
Umar medtem ugotavlja še, da se nadaljuje tudi poslabševanje ročnosti vlog, saj se krepijo predvsem vloge čez noč. To bi lahko po njihovi oceni pomenilo oviro za oživitev dolgoročnejšega bančnega kreditiranja.
