“Ne moreš imeti ene noge zunaj, ene pa notri,” je ne konferenci s francoskim premierjem Manuelom Vallsom v Parizu dejal Juncker. “Na tej točki moramo biti nepopustljivi,” je poudaril poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Francoski predsednik pa je v četrtek dejal, da bo moral London za izstop iz povezave plačati visoko ceno. “Mora biti grožnja, mora biti tveganje, mora biti cena, drugače se bomo znašli v pogajanjih, ki se ne bodo nikoli končala, neizogibne pa bodo tudi posledice za gospodarstvo in ljudi,” je izpostavil Hollande.
“Velika Britanija se je odločila za brexit, verjamem da celo za težek brexit. V celoti moramo upoštevati britansko željo za izstop iz EU,” je dejal francoski predsednik.
Izpostavil je, da je potrebna odločnost, saj bi bila lahko v nasprotnem primeru pod vprašaj postavljena načela EU. To pa bi lahko po njegovih besedah druge države in stranke spodbudilo k izstopu iz EU, da bi pridobile ugodnosti.
Na spodkopavanje načel EU, vključno s svobodo gibanja, pa je opozorila tudi nemška kanclerka. Na letni konferenci nemškega industrijskega združenja v Berlinu se je zavzela za zaščito načel v okviru pogajanj o dostopu do trga na posameznih gospodarskih področjih, poroča britanski časnik Financial Times (FT).
Britanski ministri so namreč začeli namigovati, da bi dogovore lahko sklepali za posamezne sektorje, s čimer bi zagotovili nadaljevanje menjave. Za ključne dobrine pa bi tako zagotovili posebne režime trgovanja.
“Če ne bomo vztrajali, da je poln dostop do enotnega trga vezan na sprejem vseh štirih osnovnih svobod, se bo ta proces razširil na celotno Evropo, kjer bo vsakdo delal – in mu bo tudi dovoljeno – kar želi,” je poudarila Merklova.
Po besedah nemške kanclerke, ki je opozorila, da bodo pogajanja težka, bo ključno vprašanje, kakšen dostop do enotnega trga bo dobila Velika Britanija in kakšen dostop do britanskega trga bo v zameno dobila EU.
Evropski politiki so sicer, potem ko je v minulih dneh postalo jasno, da želi Otok prekiniti povezave z EU, zaostrili svoja stališča do brexita. Evropski uradniki, ki so bolj naklonjeni olajšanju pogajanj, pa so medtem opozorili, da bi lahko zaradi zaostritve retorike London začel zavračati skupne predloge evropskih držav.
Britanska premierka Theresa May je konec minulega tedna potrdila, da bo Britanija 50. člen lizbonske pogodbe, s katerim lahko uradno začne pogajanja za izstop iz EU, sprožila do konca marca prihodnje leto. V sredo pa je poudarila, da želi v pogajanjih doseči dogovor, ki bo britanskim podjetjem po brexitu zagotavljal “maksimalno svobodo” pri delovanju na notranjem trgu unije, obenem pa tudi vzpostaviti nadzor nad priseljevanjem.
