V okviru priprave strategije so se na ljubljanski občini oprli tudi na anketo med občani. Sodelavec regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije RRA LUR Aidan Cerar, ki je sodeloval pri pripravi ankete, je izpostavil, da so sodelujoči izkazali visoko naklonjenost načrtovanju strategije. Ukrepi, zlasti tisti s področja kolesarjenja, pa so bili v zadnjem desetletju dobro sprejeti.
Med sklepi ankete, ki so jo izvedli med 11. januarjem in 31. marcem, je Cerar med drugim naštel izboljšanje pogojev za kolesarjenje in pešačenje ter razvoj vsega javnega prometa, tudi na račun manjše rabe osebnih avtomobilov. V proces oblikovanja strategije so v sklopu ankete na občini vključili 750 posameznikov, sodelovalo je sicer več ko 1600 meščanov, imeli pa so okoli 1700 predlogov.
Na podlagi ankete in javnih razprav so oblikovali cilje in tako je nastal dokument Celostna prometna strategija in akcijski načrt, ki ju bodo mestni svetniki obravnavali na junijski seji.
Ljubljanski podžupan Koželj, ki je bdel nad pripravo strategije, je izrazil veselje, da je ta pri koncu. Kot je pojasnil, so bili pred šestimi leti, ko so na občini začeli pripravljati prometno politiko, ves čas v dilemi, kaj bodo rekli ljudje, z anketo pa so tudi znanstveno dokazali, da je bila filozofija, ki ji sledijo, pravilna.
Še posebej ga veseli dejstvo, da osebni avtomobil ni več primarno sredstvo, na katerega ljudje pomislijo. Tudi med pobudami, ki so jih prejeli s strani občanov, se jih je 48 nanašalo na urejanja motornega prometa, 215 pa na urejanje kolesarjenja. Polovica tistih, vezanih na motorni promet, je bila namenjena umirjanju prometa, je pojasnil in dodal, da je bilo le malo pobud za širitev cest.
V Ljubljani bodo sicer v letošnjem letu veliko pozornosti namenili urejanju obstoječih prometnic. Kot je dejal župan Zoran Janković, bodo odprli in uredili 200 cest.
Najprej se bo začela delati Prešernova cesta od Tivolske proti Trgu mladinskih in delovnih brigad, ampak po fazah, da omogočamo pretok, je pojasnil župan. Sledili bosta Gosposvetska in Dalmatinova, nato severni del Slovenske ceste, ki bo imel enake tlakovce kot srednji del. Prenove sta potrebni tudi Dvorakova, Kersnikova in Vošnjakova, je še pojasnil župan in poudaril, da vseh cest naenkrat ne morejo zapreti, zato bodo dela tekla postopoma.
Današnje novinarske konference se je udeležil tudi Peter Lipar iz Prometnotehniškega inštituta na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Izpostavil je, da se je načrtovanje mest in mestnih prometnic v zadnjih 20 letih močno spremenilo oz. so se “zgodili tektonski premiki”.
Cesta po besedah Liparja ni več zgolj povezava med dvema točkama, ampak je postala skupni socialni prostor. Ko govorimo o Celostni prometni strategiji, pričakujemo boljšo izrabo že obstoječih prometnih površin, izboljšanje kakovosti življenja, boljše bivalno okolje, boljšo prometno varnost v času, ko promet močno narašča in vzporedno s tem rastejo tudi prometne nesreče. Od politike pričakujem tudi neko racionalnejšo in cenejšo mobilnost, je dodal.
Janković je glede prometne strategije izpostavi, da je pomembno, da izbiro mobilnosti prepustijo posameznikom. Ključno je zmanjšanje uporabe avtomobila.
V prometni strategiji so sicer posodobili tudi cilj, da se do leta 2020 opravi tretjina poti peš in s kolesom, tretjina z javnim mestnim prevozom in tretjina z osebnim avtomobilom. Tako je v novi strategiji načrtovano, da bosta do leta 2027 dve tretjini poti opravljeni na trajnosten način, torej peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom, tretjina pa z osebnimi avtomobili.
Kot je poudaril Koželj, so cilj, ki bi ga morali na področju pešačenja doseči do leta 2020, že presegli, saj je odstotek peš poti že na 35 odstotkih. Uporaba osebnih vozil medtem vztrajno pada, kot je ocenil podžupan, so bili še pred leti na 75-odstotni rabi, danes pa je z osebnimi vozili opravljenih 42 odstotkov poti.
