Državna volilna komisija (DVK) bo pri ugotavljanju končnega izida volitev upoštevala še glasovnice iz tujine, ki bodo prispele do ponedeljka do 12. ure. Poročilo o končnem izidu volitev DVK preda predsedniku republike, ki pa nato skliče ustanovno sejo DZ, in sicer za najpozneje 20 dni po volitvah.
Ustanovno sejo novega sklica DZ, na kateri bodo potrjevali mandate poslancev, je pričakovati 22. ali 23. junija. Na njej bodo volili tudi predsednika DZ, kar bo morda že pokazatelj obrisov nove vladne koalicije.
Četudi bo predsednik republike mandat za sestavo vlade podelil šele po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin, ki jih bo opravil po ustanovni seji DZ, je že v prihodnjem tednu pričakovati, da se bodo še okrepili pogovori o koalicijskih povezovanjih.
Pogovori pri Janši in Šarcu
Relativni zmagovalec volitev, predsednik SDS Janez Janša, sicer svojih povolilnih aktivnosti ne pojasnjuje, je pa iz izjav nekaterih drugih predsednikov strank, ki so se prebile v parlament, razumeti, da neformalni pogovori z njim potekajo. Če mu bo tudi formalno podeljen mandat za sestavo vlade, je Janša napovedal, da bodo vsi dobili vabilo z nekaterimi programskimi izhodišči. Obenem pa je pojasnil, da ne bo sprejel mandatarstva, če bi se izkazalo, da neka druga večina brez SDS izkazuje, da lahko oblikuje vlado s potrebno podporo v DZ.
Na drugi strani je namreč v iztekajočem se tednu drugovrščeni na volitvah, predsednik LMŠ Marjan Šarec, vsem novoizvoljenim parlamentarnim strankam z izjemo SDS poslal povabilo k sooblikovanju predloga o sodelovanju, ki vsebuje izhodišča z nekaj ključnimi točkami, pri katerih bi se lahko poenotili v koaliciji za prihodnost. O pripravljenosti strank na tako koalicijo se je Šarec v minulih dneh že pogovarjal z Mirom Cerarjem, Alenko Bratušek, Dejanom Židanom in Karlom Erjavcem, v prihodnjih dneh oziroma tednih naj bi se sestal tudi z drugimi.
Ker bo zaradi rezultata volitev in razpršenosti moči v novem sklicu parlamenta koalicija v vsakem primeru precej heterogena, je iz več strank slišati, da bo za sestavo koalicije ključna uskladitev nekaterih programskih ciljev. Po mnenju Matjaža Hana iz SD bo denimo potrebna projektna koalicijska pogodba. Predsednik NSi Matej Tonin pa meni, da bo moral tisti, ki bo sestavljal vlado, verjetno prihodnji teden potencialnim partnerjem poslati osnutek koalicijske pogodbe.
Povolilne analize v strankah
Prav tako pa je v prihodnjih dneh pričakovati povolilno znotrajstrankarsko dogajanje, nadaljevale se bodo analize volilnega izida in tehtale možnosti za koalicijska povezovanja. Svet NSi bo tako na torkovi seji ob analizi rezultata – osvojili so sedem poslanskih mest – glasoval tudi o ponujenem odstopu predsednika Tonina. Ta se je namreč držal svoje predvolilne obljube in podal odstop, ker stranka na volitvah ni dosegla 10 odstotkov. A sprejema Toninovega odstopa ni pričakovati, saj je bilo v prvih odzivih po volitvah vendarle slišati tudi zadovoljstvo, da je stranka povečala do sedaj petčlansko poslansko ekipo.
Ali je pričakovati tudi odločanje o položaju Erjavca na vrhu DeSUS, ki pa ji je v primerjavi izida izpred štirih let podpora precej padla, ni znano. Organi stranke bodo analizo volitev, ki so stranki prinesle pet poslanskih mandatov (pred štirimi leti so jih osvojili deset), opravili v prihodnjih dneh.
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša pa je v petkovi izjavi za nekatere medije že ocenil, da je bila predvolilna koalicija z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem napaka, in odgovornost zanjo pripisal tudi predsedniku stranke. Glede na slab volilni rezultat stranke in dejstvo, da je Erjavec v nedeljo ostal brez poslanskega stolčka, je Jurša dejal, da bi na Erjavčevem mestu ponudil odstop. Erjavec je sicer že na volilno nedeljo zvečer priznal, da je volilni rezultat zanj osebni poraz, in ni izključil svojega odstopa.
V Levici pa se bodo prihodnji teden posvetili programskim vprašanjem in pripravili svoja izhodišča, ki bodo tudi podlaga za omenjene pogovore s Šarcem.
