Ustavno sodišče bo spet pod drobnogled vzelo problematiko izbrisa v bankah

Ustavno sodišče bo spet pod drobnogled vzelo problematiko izbrisa v bankah

Ustavno sodišče bo danes pod drobnogled spet vzelo problematiko razlastitve imetnikov podrejenih obveznosti v leta 2013 podržavljenih bankah. Obravnavo je začelo in jo nato prekinilo novembra 2014, saj je želelo pojasnila Sodišča EU, ki mu jih je poslalo sredi julija. Vpleteni v spor si odločitve ustavnega sodišča želijo čim prej.

Sodišče EU je v sodbi z odgovori na vprašanja ustavnega sodišča navedlo več stvari, v katerih sta obe strani v sporu o ustavnosti novele zakona o bančništvu, podlagi za razlastitve v bankah konec leta 2014, videli ‘svoj prav’.

Ena od glavnih presoj bo ta, ali bi razlaščeni delničarji in imetniki podrejenih obveznosti v NLB, NKBM, Abanki, Probanki, Factor banki in Banki Celje v primeru njihovega stečaja izgubili več ali manj.

Po podatkih združenj malih delničarjev – ki so z državnim svetom in izbrisani podrejeni upniki nasprotniki ukrepa – je škodo utrpelo blizu 100.000 imetnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic s 600 milijonov evrov premoženja ter okoli 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah. Izgube so po njihovem utrpela tudi številna podjetja in občine.

Po pojasnilih ustavnega sodišča bodo sodniki na tej seji začeli vnovič vsebinsko obravnavati zahteve za ustavno presojo novele zakona o bančništvu. Tako je to, kdaj bo zadeva končana, težko napovedovati, čeprav jo vsi vpleteni v spor pričakujejo to jesen.

Izid je namreč v primeru, da bi zagovorniki ukrepa – Banka Slovenije, državno pravobranilstvo, DZ in Evropska komisija – izgubili, pomemben v luči napovedanih prodaj podržavljenih bank in učinka na javne finance.

Scroll to top
Skip to content