Protestnikom ni uspelo ustaviti deportacije družine iz azilnega doma na Viču

Protestnikom ni uspelo ustaviti deportacije družine iz azilnega doma na Viču

Danes so iz Slovenije deportirali tričlansko družino, ki jo je pred azilnim domom na Viču pospremilo nekaj deset protestnikov. Ko so skušali preprečiti odhod vozila z družino, so jih ustavili policisti, ki so zbrane na shodu tudi popisali. Z notranjega ministrstva so za STA sporočili, da je družino na Hrvaškem prevzel predstavnik dublinskega urada.

Begunski par je Slovenijo prišel avgusta lani, v Ljubljani pa se mu je rodil sin. Tako otrok kot mati imata zdravstvene težave, zaradi česar naj bi po mnenju zastopnikov družine bil tudi razlog, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava Slovenija.

Kot je povedala ena od udeleženk shoda, so med drugim izražali protest proti deportaciji otroka, ki se je begunskemu paru rodil v Sloveniji. Po njenih besedah so družino deportirali kljub priporočilom Unicefa in varuhinje človekovih pravic, da se prošnjo družine za azil obravnava v Sloveniji. Poleg tega pa bi po njenem mnenju Slovenija lahko uporabila diskrecijsko klavzulo. “Imeli so pravna sredstva, da bi družina ostala tukaj, pa so jo kljub temu deportirali,” je še dodala.

“To ni bil shod, to je bila podpora družini, ki so naši prijatelji,” pa je na očitke policije, da so se udeležili neprijavljenega shoda, odvrnil drugi udeleženec. Po njegovem je tak odziv jasen, saj ljudje tega niso mogli sprejeti brez kakršnegakoli odziva, deportacijo družine pa je označil za “direktno nasilje nad ljudmi, ki v tej državi niso nikomur nič naredili”.

Begunska družina je bila od avgusta 2015 nastanjena v azilnem domu na Viču, kjer je čakala na odločitev, ali bo njihovo prošnjo za azil obravnavala Slovenija ali Hrvaška, od koder so v Slovenijo prišli s turističnim vizumom.

Da bi zaradi zdravstvenega stanja prosilke Slovenija morala prevzeti odgovornost za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito prosilke in njenih družinskih članov, so ves čas postopka trdili prosilkini pooblaščenci.

Sodišče EU pa je februarja s sodbo pritrdilo stališču ministrstva za notranje zadeve in vlade, da diskrecijske klavzule iz 17. člena dublinske uredbe ni mogoče razlagati kot pravice, ki jo lahko v postopku uveljavlja prosilec, in da je odločitev o uporabi diskrecijske klavzule v izključni pristojnosti države članice.

Vrhovno sodišče je tako pred dnevi na podlagi sodbe sodišča EU odločilo, da se mora družina vrniti na Hrvaško, ki bo kot pristojna obravnavala njihovo prošnjo za mednarodno zaščito.

Na ministrstvu za notranje zadeve pa so za STA sporočili, da so po izrabi vseh pravnih sredstev “okoliščine primera jasne”, Hrvaška je prevela pristojnost in tako je bila danes predaja tudi opravljena. Vodilo notranjega ministrstva v postopkih mednarodne zaščite je spoštovanje in izpolnjevanje obveznosti, ki jih nalaga veljavna zakonodaja. “Vsak postopek obravnavamo skrbno, individualno in pri tem upoštevamo vse relevantne okoliščine,” so še zapisali.

Scroll to top
Skip to content