V Sloveniji je število študentov zadnjih devet let vztrajno padalo, v povprečju za več kot 4320 na študijsko leto. V lanskem študijskem letu je bilo študentov 75.991, kar je skoraj 39.000 manj kot pred desetimi leti. V tekočem študijskem letu pa je študentov spet več kot prejšnje leto. Število študentov je najopazneje zraslo med doktorskimi študenti (7 odstotkov) in študenti visokošolskega strokovnega izobraževanja (za 3,2 odstotka), kažejo podatki republiškega statističnega urada (Surs).
V višje strokovno izobraževanje se je v tem študijskem letu vpisalo 10.662 študentov, kar predstavlja 14 odstotkov vseh študentov.
V visokošolske študijske programe je bilo vpisanih 66.066 študentov; skoraj dve tretjini (63,5 odstotka) v programe 1. stopnje (19.696 v strokovne in 22.237 v univerzitetne programe). V magistrske študijske programe jih je bilo vpisanih 31,5 odstotka oz. 4368 v enovite in 16.459 v magistrske programe po končani 1. stopnji. Doktorski študenti pa predstavljajo pet odstotkov vseh visokošolskih študentov.
Kljub hitremu upadu števila študentov v zadnjem desetletju pa število novincev v visokošolskem izobraževanju v istem obdobju ni bistveno upadlo. V prvi letnik se je tako prvič vpisalo 14.988 študentov, kar je približno 2,4 odstotka več kot v prejšnjem študijskem letu (14.618).
Za visokošolski strokovni študij se je v tem študijskem letu odločilo 6673 novincev. Večina (79 odstotkov) jih je imela srednjo strokovno izobrazbo. Univerzitetni ali enovit magistrski študij pa je izbralo 8315 novih študentov, večina (84 odstotkov) s predhodno doseženo srednjo splošno izobrazbo. Večina novincev (62 odstotkov) je bilo starih 19 let, desetina pa starejših od 22 let, 370 med njimi je imelo 30 let ali več.
Največ študentov je bilo vpisanih v programe tehnika, proizvodna tehnologija in gradbeništvo (18,6 odstotka), poslovne in upravne vede, pravo (18,5 odstotka) ter zdravstvo in socialna varnost (13,5 odstotka). Najmanj študentov študira kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo (2,9 odstotka) ter informacijske in komunikacijske tehnologije (5,6 odstotka).
Med vsemi študenti je več žensk (57,3 odstotka). Te številčno prevladujejo na večini področij izobraževanja. Še posebej “ženski” področji sta področje izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, kjer je žensk med študenti skoraj 88 odstotkov, in področje zdravstvo in socialna varnost, kjer je študentk 77 odstotkov. Moški pa so v večini na dveh področjih: informacijske in komunikacijske tehnologije (83 odstotkov) in pa tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (74 odstotkov), navajajo na Sursu.
Študenti terciarnega izobraževanja so bili v tem študijskem letu v povprečju stari 23,9 leta. Najmlajši so bili študenti visokošolskega univerzitetnega študija, v povprečju so bili stari 21 let. Študenti visokošolskega strokovnega študija so bili v povprečju dve leti starejši (23,3 leta), višjega strokovnega izobraževanja pa skoraj pet let (24,9 leta). Študenti na magistrskem študiju so bili v povprečju stari 26,5 leta, doktorski študenti pa 33,1 leta.
Razlika v starostni strukturi je bila velika tudi med rednimi in izrednimi študenti. Povprečna starost vseh rednih študentov je bila 22,3 leta, izrednih pa sedem let več (29,3 leta).
Med vsemi študenti terciarnega izobraževanja v študijskem letu 2019/20 je 5974 ali 7,8 odstotka mobilnih študentov oz. tistih s stalnim prebivališčem v tujini, in to iz več kot 100 držav. Podobno kot v prejšnjih študijskih letih jih je več kot polovica iz držav bivše Jugoslavije (3506), nekaj več kot četrtina iz držav EU (1667), preostali pa iz drugih držav (801).
V primerjavi s predhodnim študijskim letom se je število mobilnih študentov povečalo za 17,8 odstotka, njihov delež med vsemi študenti terciarnega izobraževanja pa za 1,2 odstotne točke.
