ETC je v petek na spletni strani objavila drugo od šestih poročil, namenjenih spremljanju kratkoročnih potovalnih namer po Evropi. Raziskavo izvaja na desetih največjih evropskih trgih, nanaša pa se na odnos do potovanj v naslednjih šestih mesecih.
Evropejci kljub močnemu jesenskemu drugemu valu epidemije covida-19 še vedno kažejo optimističen odnos do potovanj, ugotavljajo avtorji. Več kot polovica, natančneje 54 odstotkov vprašanih se namerava v naslednjih šestih mesecih odpraviti na potovanje. Gre za podoben rezultat kot v raziskavi, izpeljani v spomladanskem prvem valu epidemije. Med temi, ki kažejo najmočnejšo pripravljenost, so Poljaki, Italijani, Nemci, Španci in Belgijci.
Petina oz. 22 odstotkov jih navaja, da nameravajo potovati že od januarja dalje, je pa glede na jesensko epidemiološko sliko in zaostritev koronskih omejitev pričakovano precej upadel delež tistih, ki bi se na potovanje odpravili že pred koncem tega leta.
Potovanja po Evropi prebivalcem stare celine sodeč po raziskavi še vedno predstavljajo najboljšo izbiro. Tako jih 39 odstotkov pravi, da bodo potovali znotraj svoje države, še 39 odstotkov pa jih bo potovalo na druge evropske destinacije. Med evropskimi državami, v katere nameravajo potovati, najpogosteje navajajo Španijo, Italijo, Francijo, Nemčijo, Grčijo in Združeno kraljestvo. Tako kot ob preverjanju v spomladanskem prvem valu jih je 11 odstotkov odgovorilo, da razmišljajo o potovanjih zunaj stare celine.
Skoraj dve tretjini anketirancev (65 odstotkov), ki si v naslednjih šestih mesecih želijo potovati doma ali znotraj Evrope, načrtuje prostočasno potovanje. Od teh si petina želi krajši mestni oddih, po 15 odstotkov si želi obiskati kulturne in zgodovinske kraje oz. si privoščiti oddih v naravnem okolju, 13 odstotkov pa jih razmišlja o oddihu na plaži. Petina anketirancev (21 odstotkov) bo obiskala prijatelje in sorodnike, preostala potovanja bodo poslovne narave.
Odkritje cepiva za covid-19 bo imelo sodeč po raziskavi blago pozitiven vpliv na potovanja, saj 45 odstotkov vprašanih trdi, da nameravajo potovanja, ki so jih načrtovali pred koronsko krizo, opraviti takoj, ko bosta na voljo cepivo ali zdravilo.
Popotniki, ki bi si na potovanja želeli takoj, pa imajo največ pomislekov zaradi karantenskih ukrepov med potovanjem, okužbe z boleznijo na destinaciji, naraščajočega števila okužb z novim koronavirusom, varnostnih protokolov med potovanjem in v nastanitvenih objektih ter hitrega spreminjanja koronskih omejitev med potovanjem. Najpomembnejši dejavnik pri odločitvi za potovanje ostaja prožna politika odpovedi potovanja.
Tako kot spomladi se tudi v tem valu anketiranja petini vprašanih najmanj varen način potovanj zdijo potovanja z letalom, manj kot polovica vprašanih pa navaja, da nameravajo naslednjič potovati z letalom. Na precejšnjo negotovost glede potovanja opozarja tudi to, da se tretjina anketirancev še ni odločila, kdaj se bo odpravila na naslednje potovanje.
Večina vprašanih, ki načrtujejo kratkoročna potovanja in nameravajo potovati doma ali znotraj Evrope, bo potovala s partnerjem (36 odstotkov) ali z družino (37 odstotkov). Samo en odstotek vprašanih v prihodnje pol leta načrtuje potovanje v skupini.
Evropejci si na prihodnjih poteh želijo predvsem varnosti in zdravja (21 odstotkov), pomemben motiv pa sta tudi iskanje miru in sprostitve (13 odstotkov) ter cenovna dostopnost (12 odstotkov) potovanja.