Da se bodo zagotovo cepili, je odgovorilo 19 odstotkov vprašanih (novembra 16 odstotkov), 28 odstotkov pa jih pravi, da bi se verjetno cepili. Zagotovo se ne namerava cepiti 22 odstotkov (novembra 26 odstotkov), da se verjetno ne bodo cepili, pa je odgovorilo 31 odstotkov anketirancev.

Anketiranci, ki se nameravajo cepiti, so kot razlog najpogosteje navedli odgovor, da se jim zdi to odgovorno do drugih (takšnih je 57 odstotkov) oziroma si želijo na ta način zmanjšati verjetnost okužbe (42 odstotkov). Pri tistih, ki se ne nameravajo cepiti, pa prevladuje nezaupanje v novo cepivo. Da bi moralo miniti dlje časa, da se cepivo izkaže za varno, jih meni 60 odstotkov, 43 odstotkov pa se jih boji tudi stranskih učinkov.

Več kot polovica, 56 odstotkov vprašanih, je odgovorila, da so za slabo epidemiološko sliko v Sloveniji odgovorni ljudje na splošno, 38 odstotkov pa odgovornost pripisujeta vladi. Da je odgovorna politika kot celota, meni 30 odstotkov vprašanih, strokovni svetovalni skupini pa odgovornost pripisuje 22 odstotkov vprašanih.

Tik pred delno sprostitvijo ukrepov je sicer porasel delež prebivalcev, ki ukrepe za zajezitev širjenja virusa ocenjujejo kot bolj neustrezne. Pred dvema tednoma je ukrepe kot bolj neustrezne ocenilo 29 odstotkov anketirancev, pretekli vikend pa je bilo takih že 41 odstotkov, kar je najvišji izmerjen delež do sedaj.

Le 14 odstotkov prebivalcev ukrepe ocenjuje kot ustrezne, zmanjšal pa se je tudi delež prebivalcev, ki ukrepe ocenjujejo kot deloma ustrezne, deloma neustrezne, takih je bilo pretekli vikend 45 odstotkov, pred dvema tednoma je ukrepe tako ocenila dobra polovica.

Večina jih je ukrepe ocenila kot prestroge. Takšnih je 57 odstotkov vprašanih, kar je največ, odkar izvajajo raziskavo. Kot ravno pravšnje tokrat ukrepe ocenjuje 17 odstotkov prebivalcev, dobra četrtina prebivalcev pa jih meni, da so premalo strogi. Ob tem v Valiconu opozarjajo, da bi bil ta rezultat danes verjetno manj negativen, saj je vlada vmes nekatere ukrepe delno sprostila.

Nekoliko manj so anketiranci kritični do ukrepov za obvladovanje gospodarskih posledic epidemije za prebivalstvo in gospodarstvo, a je bil tudi pri tem vprašanju izmerjen najslabši rezultat do sedaj. Delež prebivalcev, ki so ukrepe ocenili kot neustrezne, je občutno večji kot pred dvema tednoma in znaša 38 odstotkov. Polovica prebivalcev ukrepe ocenjuje kot deloma ustrezne, deloma neustrezne, kot bolj ustrezne pa jih ocenjuje 12 odstotkov.

Delež tistih, ki menijo, da gre situacija na slabše, je drugič zapored višji. Pred dvema tednoma je bilo takih 54 odstotkov vprašanih, pretekli vikend pa že skoraj dve tretjini.

V zadnjih dveh tednih je občutneje padlo tudi zaupanje v vlado pri ukrepanju za zajezitev širjenja virusa. Vladi bolj ne zaupa 67 odstotkov prebivalcev (33 odstotkov jih bolj ne zaupa, 34 odstotkov sploh ne zaupa), medtem ko jim bolj (19 odstotkov) ali povsem (osem odstotkov) zaupa 27 odstotkov vprašanih.

Raziskavo #Novanormalnost je Valicon med 11. in 13. decembrom opravil na vzorcu 534 anketirancev. Z raziskavo sicer spremljajo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah.