Pri časniku The Guardian Australia so v roke dobili več kot 2000 poročil o incidentih, ki vključujejo očitke prosilcev za azil, tudi otrok, nastanjenih v azilnem centru na otoku Nauru in na otoku Manus. Očitki prosilcev navajajo napade, spolne zlorabe in duševne stiske.
Incidenti naj bi se zgodili med avgustom 2013 in oktobrom 2015. Več kot polovica prijavljenih primerov naj bi se nanašala na otroke, čeprav je med nameščenimi v azilnih centrih le okoli 18 odstotkov otrok, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Med primeri, ki jih navajajo poročila, je na primer prijava nekega dečka, ki naj bi mu pazniki grozili s smrtjo, pa tudi prijava mlade prosilke za azil, ki da so ji pazniki dovolili daljše tuširanje le v zameno za spolne usluge.
Dlje časa trajajoče pridržanje naj bi bil eden od razlogov za domnevne primere samopoškodovanja, razkrivajo poročila. Tako naj bi se po pisanju AFP neka ženska skušala obesiti, neka deklica naj bi si skupaj zašila ustnice, druga deklica pa naj bi v svoj dnevnik večkrat zapisala, da želi umreti, povzema AFP.
Poročila naj bi po navedbah avstralskega časnika spisali zaposleni v azilnih centrih – pazniki, socialni delavci in učitelji.
V avstralski vladi so ob tem poudarili, da gre za zdaj zgolj za obtožbe in ne preverjena dejstva. Avstralski premier Malcolm Turnbull je dejal, bodo objavljene materiale analizirali, “da bi ugotovili, ali katera od pritožb migrantov ni bila ustrezno obravnavana”.
A tudi nevladni organizaciji Amnesty International ter Human Rights Watch sta po pisanju AFP minuli teden opozorili, da prosilci za azil na otoku Nauru doživljajo resne zlorabe in zanemarjanja ter da z njimi delajo nečloveško.
Avstralija od leta 2013 izvaja azilno politiko, v okviru katere vojaške ladje prestrežejo plovila z migranti in jih napotijo v drugo smer, še preden dosežejo celino.
Pošljejo jih bodisi nazaj na njihovo izhodiščno točko, ki je ponavadi Indonezija, bodisi v centre za priseljence na tihomorskih otokih Papua Nova Gvineja in Nauru. Azilne centre upravljajo zasebna podjetja, navaja dpa.
Prosilci za azil se ne smejo naseliti v Avstraliji, niti če se izkaže, da gre za resnične begunce.
Ti ukrepi so sicer precej zmanjšali naval čolnov z migranti, ki se podajo na pot proti Avstraliji. Kot navaja AFP, je na otoku Nauru še 442, na otoku Manus pa še enkrat toliko prosilcev za azil, ki se ne želijo vrniti domov, čeprav jim je bila preselitev v Avstralijo zavrnjena.
Številne nevladne organizacije, nazadnje Unicef Australia, so že večkrat pozvale k drugačni namestitvi beguncev. Ob tem so opozorili, da otroci na otoku Nauru niso na varnem. K premestitvi beguncev z Nauruja in Manusa je pozvala tudi Amnesty International.
