Delni neuradni izidi Državne volilne komisije (DVK) po skoraj vseh preštetih glasovnicah kažejo, da se je referenduma udeležilo 20,33 odstotka volilnih upravičencev. Za uveljavitev zakona je glasovalo 53,5 odstotka, proti pa 46,5 odstotka volivcev.

To pomeni, da pobudnikom z referendumom ni uspelo zavrniti zakona o drugem tiru, saj bi se morala za zavrnitev zakona na referendumu izreči večina udeležencev, pri čemer pa mora ta večina hkrati predstavljati tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Glede na volilne imenike, pripravljene pred tokratnim referendumom, bi moralo proti zakonu glasovati okrog 340.000 volivcev, medtem ko se jih je današnjega glasovanja skupaj udeležilo dobrih 343.000.

Po nizki volilni udeležbi do 16. ure je sicer pobudnik referenduma Vili Kovačič napovedal, da bo zakon zdaj vložil v ustavno presojo, obrnil se bo tudi na ustavno sodišče.

Vladna stran je medtem v nizki volilni udeležbi videla znak, da imajo volivci dovolj političnih igric in da odločitve o pomembnih infrastrukturnih projektih raje prepuščajo vladi. Kot je dejal premier Miro Cerar, je drugi tir pomemben razvojni projekt za našo prihodnost in po njegovem prepričanju so volivci tudi z neudeležbo na referendumu pokazali, da želijo, da vlada opravi svoje delo, kot si ga je začrtala.

Tudi infrastrukturni minister Peter Gašperšič in državni sekretar Jure Leben sta ocenila, da so volivci odgovornost za projekt prepuščajo vladi. Minister je napovedal, da bodo z delom nadaljevali takoj, ko bodo objavljeni končni rezultati, ves čas pa potekajo tudi priprave na pripravljalna dela. Z njimi bodo po Lebnovih besedah začeli novembra.

Gašperšič informacij o tem, kakšne bodo nadaljnje poteze nasprotnikov zakona, ne želi komentirati. Na izjave Kovačiča, da gre za nelegitimen projekt, je Gašperšič odgovoril, da ne ve, zakaj bi bil nelegitimen. “Če je kaj nelegitimno, je bila ta njegova pobuda, da se tik pred začetkom skuša projekt spodnesti in se neodgovorno ogroža tudi nadaljnji razvoj gospodarstva in države,” je dejal minister.

Tudi državljanom, ki so glasovali proti zakonu, minister zagotavlja, da bodo na vladni strani poskrbeli, da bo projekt voden “transparentno in se ne bo dogajalo nič nečednega”.

Zdaj je po Gašperšičevih besedah ključno dokončati in v celoti zapolniti finančno konstrukcijo, torej pridobiti evropska sredstva. Optimistični so glede razpisa, na katerega so se prijavili julija. Nadaljujejo tudi pogovore z Madžarsko in še v letošnjem letu računajo, da bo predlog sporazuma med državama na vladi in potem v DZ.

Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper sicer izhaja prav iz ideje pridobitve evropskih sredstev s t. i. blending razpisa Evropske komisije v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, na katerega se je država prijavila 14. julija. Na ministrstvu si obetajo od 80 do 100 milijonov evrov.

Zakon predvideva združevanje različnih evropskih finančnih virov, in sodelovanja ene ali več zalednih držav, kar pa terja skupno podjetje. Vlada je v ta namen ustanovila projektno podjetje 2TDK, ki bo investicijo izvedlo v svojem imenu in za svoj račun.

Za čas trajanja koncesije bi bilo lastnik infrastrukture, medtem ko bi lastnica zemljišč pod infrastrukturo ostala država. Ko bo infrastruktura enkrat zgrajena, ni predvideno, da bi bilo njeno upravljanje drugačno, kot je upravljanje ostale infrastrukture, ki ga izvaja družba Slovenske železnice-Infrastruktura.

Odplačilo investicije in donos na vložena sredstva bi poleg pobiranja redne uporabnine, ki jo prejme SŽ-Infrastruktura, zagotovili s pobiranjem tunelnine. Gre za pribitek na infrastrukturo zaradi nove investicije, ki je prihodek družbe.

Zakon predvideva tudi tako imenovani crossfinancing. Gre za povečanje cestnin za težka tovorna vozila, s katerim bi zagotovili sredstva za alternativno infrastrukturo, ki bi razbremenila obremenjene avtoceste. Tretji vir pa je dajatev na pretovor v Luki Koper.

Druge države, ki bi vstopile v projekt, ne smejo prevzeti deleža, ki je enak ali večji od tistega, ki ga ima v lasti Slovenija. Države investitorke s tem ne bi mogle poseči v lastniško strukturo Luke Koper ali pridobiti pravice do prednostnega usmerjanja železniškega prometa. Pogovori o sodelovanju pri projektu so sicer v najbolj napredni fazi z Madžarsko, a bo o vlogi vzhodne sosede pri projektu na koncu odločal DZ.