Trump je med lanskoletno predsedniško kampanjo udrihal čez Nafto, ki naj bi škodovala ameriškim gospodarskim interesom in delovnim mestom. Najprej je govoril o odstopu od sporazuma, pozneje se je malce unesel in začel govoriti o ponovnih pogajanjih.

Trumpova pozornost je bila v prvih 100 dnevih vladanja pri drugih zadevah, pred dnevi pa je začel to vprašanje spet pogrevati. Namesto na Mehiko se je sedaj spravil na Kanado, ki naj bi izkoriščala lesnopredelovalni in mlečni sektor v ZDA.

Vmes je prišla novica, da je Trumpov strateg Steve Bannon skupaj s šefom Nacionalnega sveta za trgovino Petrom Navarrom spisal izvršni ukaz za odstop ZDA od Nafte, ki bi ga lahko Trump podpisal morda že naslednji teden.

“To bi bila najslabša možna poteza,” je dejal republikanski senator iz Arizone John McCain, podobnega mnenja pa je tudi njegov kolega iz države Jeff Flake, pa teksaški senator John Cornyn ter senator iz Južne Karoline Lindsey Graham. Vsi so sicer za to, da se ZDA, Kanada in Mehika znova pogajajo o spremembah sporazuma, vendar pa so odločno proti enostranskemu odstopu.

Predsednik ameriške trgovinske zbornice Tom Donohue je v ponedeljek v Mehiki posvaril, da preoblikovanje Nafte predvsem ne sme delati škode, saj gre za 1300 milijard dolarjev letnega obsega medsebojne trgovine, ki v ZDA podpira 14 milijonov delovnih mest. Demokratski kongresnik iz Wisconsina Ron Kind pa je opozoril, da bodo največje posledice utrpeli ameriški kmetje.

Senator Cornyn sicer upa, da gre spet za eno od potez v Trumpovem slogu. Namreč, da ne misli resno, ampak želi le pritisniti na Kanado in Mehiko, da se začnejo pogajanja o sporazumu iz leta 1994. Nafta ima določilo, da se država lahko umakne po odpovednem roku, ki traja šest mesecev po pisnem obvestilu ostalih dveh partnerjev. Ni pa menda jasno, ali to lahko stori Trump sam ali mora sodelovati kongres.