Kot so zapisali v pismu strankam, torej preverjajo “možnosti sodelovanja v novi sredinski koaliciji, ki bi si jasno začrtala cilje in jih v tem letu izpeljala. Vodenje te vlade bi morala prevzeti ena od strank z največ poslanci,” so navedli.
Po odstopu predsednika vlade Marjana Šarca je namreč po njihovih navedbah država postavljena v politično nestabilen položaj, ki ne koristi nikomur, še najmanj ljudem. Ob tem so sicer navedli, da se jim zdijo predčasne volitve najboljša izbira, “je pa v zadnjih dneh postalo jasno, da v državnem zboru obstaja večja podpora nadaljevanju mandata”.
“Toda izbira med zgolj dvema možnostma, to je predčasne volitve ali vlada pod vodstvom SDS, ni v nacionalnem interesu. V nobenem od obeh primerov tudi ne bo prišlo do sprememb volilne zakonodaje, ki smo jo s podpisi sedmih od devetih parlamentarnih strank v zakonodajno proceduro vložili v petek,” so opozorili.
Pri tem pa so prepričani, da brez sprememb volilne zakonodaje in uvedbe sistema prednostnega glasu, ki bo državljanom omogočil več vpliva na to, kdo bo izvoljen poslanec, na naslednjih volitvah ni mogoče pričakovati bistveno drugačne sestave slovenskega parlamenta. “To pomeni, da se bomo po volitvah znova znašli v situaciji, ko bo parlament ponovno skoraj na polovico razdeljen med oba politična pola, večina strank in akterjev pa bo ostala enakih. To potrjujejo tudi raziskave javnega mnenja. Čaka nas torej zelo podobna sestava državnega zbora; to bo ponovno oteževalo sestavo trdne vladne koalicije na katerikoli strani političnega spektra in državo pripeljalo v politično situacijo, ki bo onemogočala izpeljavo nekaterih nujno potrebnih reform in zakonskih projektov,” so prepričani v SAB.
Zato so stranke povabili k skupnemu premisleku o tem, kakšne so možnosti, da predčasne volitve zamaknejo za toliko časa, da se sprememba volilnega zakona lahko sprejme. Predlog novele zakona o volitvah v DZ je v petek v parlamentarno proceduro vložila skupina 59 poslank in poslancev LMŠ, SD, SMC, SAB, NSi, SNS in Levice s prvopodpisanim Branetom Golubovićem iz LMŠ. Za sprejetje potrebujejo 60 glasov.
K premisleku niso povabili stranke SDS, “ki tak zakon od začetka odločno zavrača”. Čeprav pod predlogom zakona tudi ni podpisov DeSUS, pa so to stranko vseeno povabili k pogovorom. V DeSUS so sicer po spremembi vodstva na zadnjem kongresu znova odprli razpravo o tem.
V vmesnem času pa bi po njihovih navedbah lahko sprejeli še nekatere nujne in v veliki meri že pripravljene zakone. “Seznam teh zakonov je stvar nadaljnjih dogovorov in kompromisov, med njimi pa so med drugim zakon o dolgotrajni oskrbi (okvirno pripravljen), zakon o stanovanjski jamstveni shemi (pripravljen, rešuje problem najemanja kreditov mladih družin in prekarnih delavcev), stanovanjski zakon (pripravljen), zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (pripravljen) itd.,” so navedli v pismu strankam naslovnicam.
Prav tako se jim zdi nujen tudi dogovor o akcijskem planu za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu, pri čemer so kot možnost izpostavili iskanje kompromisa med predlogom zdravniške zbornice in načrti dosedanje koalicije, zagotovitev neprekinjenega črpanja EU sredstev ter tudi iskanje možnosti za realizacijo prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Po tem, ko je bil minuli teden predlog, ki ga je vložila Levica, z dopolnili pa predrugačila dosedanja koalicija, v DZ zavrnjen, v SAB kot osnovo za iskanje kompromisa navajajo predlog, ki ga je pripravil minister za zdravje Aleš Šabeder.
