Potem ko je mednarodna skupnost januarja odpravila sankcije proti Iranu, je spomladi predsednik Borut Pahor izdal ukaz o odprtju veleposlaništva Slovenije v Teheranu. V iranski prestolnici trenutno deluje začasni odpravnik poslov.
Odprtje bo spremljala gospodarska delegacija predstavnikov slovenskih podjetij v organizaciji GZS, za katero se prijave še zbirajo. V Iranu bo s strani partnerske gospodarske zbornice potekal tudi poslovni forum, ki bo namenjen poslovnim srečanjem med slovenskimi in iranskimi podjetji.
Da bi okrepile poslovne vezi, so štiri slovenska podjetja takoj ob odpravi sankcij odprla skupno predstavništvo v Teheranu. Ob tej priložnosti je prvi mož Duola Dušan Olaj izrazil smela pričakovanja glede vstopa na iranski trg, kjer naj bi kot posledica ekonomskih sankcij vladalo veliko povpraševanje po tujih izdelkih in tehnologijah.
“Obseg in število poslov kot posledico odprtja predstavništva je prezgodaj ocenjevati,” je za STA povedal prvi mož podjetja Duol. Predstavništvo je nujno potrebna oblika za uspešno poslovanje v Iranu, predvsem, ker v Duolu s svojimi izdelki merijo na državna podjetja. Največje povpraševanje beležijo po hitro postavljivih objektih za industrijsko rabo, kmetijskih skladiščih in rastlinjakih.
Odprtje predstavništva v Iranu je omogočilo bolj učinkovito in tekoče spoznavanje s pravili in običaji, predvsem pa s stanjem na tem tržišču, so za STA pojasnili v Riku, kjer realizacije poslov prav tako ne pričakujejo v tem letu.
V Comiti razumejo odprtje skupnega predstavništva kot naslednji korak pri širitvi obstoječe dejavnosti na trgih Rusije in drugih trgih centralne Azije. Ocenjujejo, da na velikem iranskem trgu obstajajo konkretne priložnosti v sektorjih naftne in plinske industrije, energetike in telekomunikacij, o čemer se še dogovarjajo z iranskimi partnerji, ki posebej cenijo lokalno prisotnost podjetij.
Poslovanje z Iranom kljub mnogim potrebam po uvozu blaga, ki so jih večletne sankcije še povečale, ni enostavno. “Pri tem ne gre toliko za težave v smislu poslovanja, je pa vidna izrazita finančna podhranjenst trga in likvidnosti. Za sklenitev posla ni dovolj zgolj izdelek, ampak je navadno treba pripeljati tudi finančni vir,” je pojasnil Olaj.
V Riku so povedali, da so vsi potencialno zanimivi projekti za njihovo podjetje naravnani na tista partnerstva, ki bi investirala v izvedbo rešitev, poplačevali pa bi jih dolgoročno s koncesijami. V Iranu sicer največ povprašujejo po produktih, ki bi se proizvajali v Iranu na osnovi tujih vlaganj, predvsem po infrastrukturnih investicijah, proizvodnji industrijskega blaga in ne nazadnje po blagu za široko potrošnjo.
V Iranu naj bi imela podjetja težave tudi s financiranjem, banke so do Irana nezaupljive. “Osnovni problem, da se banke ne spuščajo v bančno poslovanje z iranskimi bankami je v pomanjkanju izkušenj. Stiki se vzpostavljajo na novo in pod pritiskom tako imenovanih sekundarnih sankcij, ki jih vlada ZDA še ni odpravila. Tudi slovenske banke tako počasi in previdno, v skladu z ravnanjem drugih tujih bank, vzpostavljajo bančne stike,” so pojasnili v Riku.
V Comiti pričakujejo, da bo prav bančno poslovanje ena od pomembnejših točk gospodarskega dela pogovorov ob odprtju veleposlaništva v Teheranu. V Duolu težav z bančnim financiranjem nimajo.
Blagovna menjava med Slovenijo in Iranom je lani znova pričela naraščati. Podatki za leto 2015 kažejo na 28-odstotno rast vrednosti blagovne menjave glede na predlani, s čimer se je ustavilo upadanje, ki je sledilo rekordni, skoraj 100 milijonov evrov vredni menjavi v letu 2011.
Vrednost slovenskega izvoza je v letu 2015 znašala 27,1 milijona evrov, kar je 26 odstotkov več kot leta 2014. Vrednost uvoza je lani znašala 1,1 milijona evrov, medtem ko smo predlani iz Irana uvozili za 614 milijonov evrov blaga.
V prvem polletju 2016 se nadaljujejo visoke stopnje rasti tako slovenskega izvoza kot tudi uvoza iz Irana. Skupna vrednost blagovne menjave je znašala 18,9 milijona evrov, kar je 77 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
