Za Pahorja bi po današnji anketi Dela na volitvah glasovalo 36,5 odstotka vprašanih, za Šarca pa 20,6 odstotka. Jazbeca bi obkrožilo 5,2 odstotka anketiranih, Rozmana pa 2,7 odstotka. Kandidaturo so najavili še nekateri drugi v javnosti prepoznani obrazi in anketa je zaznala tudi nekatere od teh. Damjan Murko bi tako prejel 1,1-odstotno, Žiga Papež 0,6-odstotno in Dominik Kozarič 0,1-odstotno podporo.

Skoraj petina oz. 18,1 odstotka vprašanih ne bi volilo nikogar od navedenih, 6,4 odstotka jih ne bi volilo, 8,7 odstotka pa se jih do vprašanja o volilnih preferencah ni opredelilo.

Kot ugotavlja Delo, je lahko dodaten vzrok za skrb v uradu predsednika republike tudi podatek, da si kar 49 odstotkov v anketi vprašanih želi spremembe na položaju predsednika republike, dobra tretjina pa ne bi ničesar spreminjala. Spremembe si želijo predvsem podporniki Levice, starejši anketiranci in upokojenci, ljudje z osnovnošolsko izobrazbo in moški.

Predsednik republike Pahor se je po ugotovitvah Dela v zgodovino zapisal s svojo izjavo na eni od maturantskih parad “to mi deli, miška”. Vprašani so pogosto navajali še Pahorjeva opravljanja različnih poklicev in objavljene selfije. Z dosedanjim delom predsednika Pahorja so sicer volivci bolj zadovoljni kot nezadovoljni; dobrih 40 odstotkov jih je zadovoljnih, dobra četrtina pa nezadovoljnih, medtem ko slaba tretjina daje Pahorju srednjo oceno.

Polovica vprašanih v Delovi raziskavi je ocenila, da je Pahor na jesenskih volitvah premagljiv, dobra tretjina anketiranih pa jih meni, da Pahor ni premagljiv. V prepričanju, da je Pahor premagljiv, izstopajo anketiranci z osnovnošolsko izobrazbo, starejši anketiranci od 65 let in moški. Kot izpostavlja Delo, je to že tretje vprašanje, pri katerem so starejši anketiranci izražali negativna mnenja do Pahorja, kar bi lahko na volitvah predstavljalo zanj enega večjih izzivov, saj so upokojenci v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami bolj redni udeleženci volitev.

Na vprašanje, ali bo na prihodnjih volitvah pri izbiri kandidata pretehtal strankarski oziroma politični predznak, je skoraj 60 odstotkov sodelujočih odgovorilo, da politični predznak ne bo pomemben, dobra petina bi raje volila bolj levo usmerjenega kandidata, 14 odstotkov vprašanih pa bolj desno usmerjenega kandidata.

V vprašanju o oceni dosedanjih predsednikov republike so anketiranci najbolje ocenili Janeza Drnovška, dokaj visoko še vedno cenijo Milana Kučana, nato sledi Borut Pahor, Danilo Türk pa je ocenjen kot najslabši predsednik, še navaja Delo.

Spletno raziskavo je za časnik Delo na vzorcu 523 anketiranih opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik med 26. in 28. julijem.