Kot so sporočili, vladna stran vztrajno zavrača pogajanja o njihovem predlogu, ki temelji na dejstvu, da so bila z dogovori s posameznimi poklicnimi skupinami, zlasti z zdravniki, porušena razmerja pri vrednotenju ostalih delovnih mest v javnem sektorju in bi zato ponovna vzpostavitev razmerij terjala pregled in spremembo vrednotenja vseh delovnih mest v javnem sektorju zaradi njihove medsebojne primerljivosti.
Vlada je po njihovih navedbah tak pristop izrecno zavrnila predvsem zato, ker bi pomenil ponovno zvišanje vrednosti plačnih razredov zaposlenih do 26. plačnega razreda. A v sindikatih opozarjajo, da uvrstitve teh delovnih mest v povezavi s spremenjenim vrednotenjem delovnih mest zdravnikov niso bile nikoli obravnavane. “Vladno stališče očitno izhaja iz predpostavke, da gre za manjvredna delovna mesta, ki niso niti znotraj enotnega plačnega sistema v nikakršnem razmerju do delovnih mest zdravnikov,” so zapisali.
Kot so dodali, pa se vladni strani ne zdi problematično, da so se uvrstitve zdravniških delovnih mest v izhodišču povišale od treh do sedmih plačnih razredov, “medtem ko naj se zaposleni na delovnih mestih do 26. plačnega razreda zadovoljijo z odpravo anomalij, ki so bile del sistema še od leta 2008,” praviloma pa so bil deležni “enega do dveh, izjemoma za najnižje vrednotena delovna mesta treh do štirih plačnih razredov”.
V koordinaciji stavkovnih odborov ob tem zavračajo izjave ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, da si je vlada zelo prizadevala in da naj bi se s svojimi predlogi konkretno približala. Kot pojasnjujejo, je vladna stran vztrajala na konceptu svojih izhodišč iz aprila 2017, v katerih je predlagala spremenjeno vrednotenje zgolj nekaterih delovnih mest, ki jih ocenjuje kot neposredno primerljiva z zdravniškimi.
Temu naboru je dodala še nekaj delovnih mest, ki jih zaseda relativno malo zaposlenih z doktorati in magisteriji znanosti, in izrazila pripravljenost, da bi v ta nabor dodali še nekatere manjše skupine z zdravniki neposredno primerljivih delovnih mest, za katera se zahteva univerzitetna izobrazba. Vpliv spremembe zdravniških plač na ostala delovna mesta pa je zavrnila.
Pri tem se vlada po navedbah sindikatov sklicuje predvsem na finančne posledice dviga večjega števila delovnih mest, čeprav so na sindikalni strani izrazili pripravljenost na dogovor o dinamiki realizacije dogovorjenega in na pogajanja o višini predlaganih dvigov vrednosti plačnih razredov.
“Povsem jasno postaja, da se vlada še vedno izogiba svoji odgovornosti za porušena razmerja v enotnem plačnem sistemu in stanja ni pripravljena sanirati,” so ob tem zapisali v koordinaciji stavkovnih odborov sindikatov. Iz vladnih izhodišč pa po njihovem izhaja tudi, da vladna pogajalska skupina zavrača odpravo ukrepa osemodstotnega znižanja vrednosti plačnih razredov, ki je bil uveden z zakonom za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012.
V koordinaciji stavkovnih odborov tako nadaljujejo z vsemi pripravami na stavko. Potek pogajanj ter neresen in neodgovoren odnos vlade do napovedane stavke pa se po njihovih besedah nenazadnje kaže tudi v dejstvu, da je vladna stran z začetkom pogajanj zavlačevala.
