Govorci so priznali, da jih je presenetila izjava premierja Mira Cerarja, da bo vlada zaradi posebnih okoliščin primera odločala, ali obstaja interes države za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje, ki bi ga nato izdalo ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Novico o tem so namreč prejeli nekaj minut pred začetkom novinarske konference.
Profesor na ljubljanski pravni fakulteti Saša Zagorc je opozoril, da je to zaenkrat Cerarjevo stališče in da se vlada še ni odločila. Po njegovem mnenju je to hkrati dobra in slaba novica. Dobro je, ker vlada šteje, da je Šamijevo bivanje v Sloveniji v interesu države, Šami pa s tem dobi neko pravno podlago za bivanje tu, vendar za eno leto z možnostjo podaljšanja. Na drugi strani pa bi z morebitnim statusom begunca, če bi mu ga odobrili, dobil dovoljenje za stalno prebivanje.
Tudi Jerneja Turin iz Amnesty International Slovenije je opozorila, da bi lahko Šami, če bi mu odobrili prošnjo za mednarodno zaščito, dobil dodatne pravice, med drugim bi lahko v Slovenijo pripeljal družino, ki je še vedno v Siriji.
Novinarsko konferenco, na kateri so sprva nameravali predstaviti Šamijevo zgodbo, so sklicali še preden je MNZ odločil, da bi ga danes izgnali na Hrvaško, kar se potem ni zgodilo. Zato so problematizirali tudi potezo MNZ, češ da je z načrtom za nenadno deportacijo želel prikriti Šamijevo zgodbo javnosti.
Aktivist in Šamijev zastopnik Miha Blažič je tako dejal, da je šlo v njegovem primeru za politično potezo, saj so se ves čas pogajali z MNZ brez večjega napredka. Ko pa so začeli opozarjati na problem, se je MNZ odločil, da pohiti z deportacijo, ki je bila sicer načrtovana za nekaj ur pred današnjo novinarsko konferenco, je dodal.
“S tem bi ta politični problem po njihovem izginil, ampak so podcenjevali skupnost, problem ni izginil,” je dejal in pozval k bolj pravični obravnavi ljudi.
S pravičnejšo obravnavo sta se strinjala tudi ostala govorca. Zagorc je pojasnil, da se več držav glede takšnih zadev odloča od primera do primera in da ni ustaljene prakse, saj je veliko odvisno od politične volje, humanitarnosti in človekoljubnosti. Turinova je dodala, da pravno gledano ni narobe, če se Šamijeva prošnja obravnava v Sloveniji.
Govorniki so Šamija predstavili kot odličen primer integracije v novo državo. Blažič je dejal, da če Slovenija namerava deportirati ljudi, ki so se že integrirali, je potem integracijska politika Slovenije “šala”.
Šami je ob koncu novinarske konference ponovil, kako hvaležen je, da lahko živi v Sloveniji, ki ima “dva milijona angelov”. Pojasnil je, da je Slovenija postala njegova druga družina in se zahvalil vsem, ki so mu pomagali.
Šami je februarja 2016 v času begunske krize vstopil v Slovenijo prek Hrvaške, v Sloveniji pa sprva ni zaprosil za azil, temveč nadaljeval pot v Avstrijo. Ta ga je na meji zavrnila, nato je zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar jo je pristojno ministrstvo junija zavrglo, češ da je za obravnavo odgovorna Hrvaška. Sodišče EU je poleti temu pritrdilo. Vrhovno sodišče je avgusta nato potrdilo prehodne odločitve Sodišča EU in zavrnilo Šamijevo pritožbo. Od odločitve vrhovnega sodišča 23. avgusta pa je začel veljati šestmesečni rok za predajo.
MNZ je v ponedeljek sporočil, da so 30. oktobra prejeli sklep ustavnega sodišča, po katerem so lahko začeli postopek za deportacijo Šamija.
