Kava je ena od treh pijač – poleg vode in čaja -, ki se jih na svetu popije največ in ki se pijejo najpogosteje. Prvič se je mednarodni dan kave praznoval 1. oktobra 2015 v okviru razstave Expo 2015 v Milanu, organizirala pa ga je Mednarodna organizacija za kavo, v katero je včlanjenih 77 držav, med njimi je tudi Slovenija.

Kavovec, rastlina, ki rodi rdeče, češnjam podobne plodove, potrebuje za vzgojo posebne rastne pogoje, zato ga ni mogoče gojiti v Evropi. Posledično se članice unije uvrščajo med največje uvoznice in porabnice kave na svetu. Po podatkih Eurostata so bile lani največje pridelovalke kave Brazilija, Vietnam in Kolumbija. Iz teh treh so države EU lani uvozile za 13,9 milijarde evrov kave.

Od dveh sort v unijo uvožene kave je bilo 64 odstotkov arabice (največ iz Brazilije) in 36 odstotkov robuste (največ iz Vietnama). Države članice EU pa niso le glavne uvoznice, ampak tudi pomembne izvoznice kave, saj so lani izvozile za 7,6 milijarde evrov kave in njenih proizvodov, največ v Rusijo, Nizozemsko, Francijo, Ukrajino in ZDA.

Slovenija je lani uvozila 13,8 milijona ton kave v vrednosti 46,2 milijona evrov. Količina uvožene kave je bila za 10 odstotkov večja kot v letu prej. Vrednostno je največ kave uvozila iz Italije (34 odstotkov) in Brazilije (24 odstotkov). Izvozila pa je za 4,4 milijona ton kave, ki je bila vredna 18,6 milijona evrov, kar je vrednostno za 29 odstotkov več, količinsko pa za 57 odstotkov več kot v letu prej. Večino te kave je izvozila v EU, največ sicer na Hrvaško in v Italijo.

Kava je kot tržni proizvod zanimiva tudi za slovenska podjetja. Število podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo, prodajo ali pripravo kave, v Sloveniji narašča. S predelavo čaja in kave se je leta 2015 ukvarjalo 46 podjetij, kar je 14 več kot v letu 2010.

Povprečna cena skodelice kave v lokalu v Sloveniji v zadnjih treh letih ostaja približno enaka. Najcenejša je bila v letu 2003, ko smo za skodelico kave odšteli 0,71 evra oz. 68 odstotkov manj kot v 2016. Skodelica kave v lokalu je bila sicer leta 2015 najdražja na Nizozemskem, Finskem in v Nemčiji, saj je bilo v povprečju treba zanjo plačati več kot dva evra.

Tistega leta so bile po podatkih evropskega statističnega urada največje porabnice kave severne države: Finska (12,2 kilograma na prebivalca), Švedska (10,1 kilograma na prebivalca) in Danska (6,9 kilograma na prebivalca). V Sloveniji je bila poraba kave s 5,5 kilograma na prebivalca enaka evropskemu povprečju.