Vodstvo bolnišnice za letos pričakuje boljše vrednotenje programov za bolnišnično dejavnost ter zmanjšanje razlik med priznano in dejansko zahtevnostjo primerov, pri čemer jih podpira tudi svet zavoda, ki je na februarski seji soglasno sprejel letno poročilo za leto 2016 in obravnaval poslovni rezultat.
Bolnišnica je imela lani 49,6 milijona evrov prihodkov in dobrih 50 milijonov evrov odhodkov. Direktor Bojan Korošec ob tem pravi, da so pričakovali pozitiven rezultat. Program akutne in neakutne obravnave so celo presegli in izvedli celoten enkratni program, a jim plačnik ni priznal dosežene zahtevnosti primerov.
To je stara napaka, na kar opozarjajo na ministrstvu. Zagotovili so jim, da bo v letu 2018 pravičnejše vrednotenje, je poudaril Korošec in opozoril tudi na velik razkorak med plačanimi in opravljenimi primeri po zahtevnosti med slovenskimi bolnišnicami.
Med ključnimi cilji je izpostavil trajni dogovor z ministrstvom in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije o večjem plačilu glede na zahtevnost, saj zaradi slabšega vrednotenja posegov zdaj letno dobijo do 1,8 milijona evrov manj prihodkov. Skupno pa so opravili za 2,3 milijona evrov storitev, ki jih plačnik, zdravstvena zavarovalnica, bolnišnici ne priznava.
Korošec pravi, da je bolnišnica med njegovim vodenjem poslovala stabilno in brez večjih likvidnostnih težav, pridobili so mednarodno akreditacijo in jo dvakrat obnovili ter pridobili standard ISO. Bolnišnica je tudi učna baza za ljubljansko, mariborsko in osiješko medicinsko fakulteto, prihodnji teden pa prihaja k njim delegacija s Kosova.
Med načrti je omenil skrajšanje čakalnih vrst in ležalne dobe ter povečanje enodnevnih obravnav in operativnih posegov v enodnevni bolnišnici, vzpostavitev invazivne kardiološke diagnostike in pediatričnega urgentnega centra, postavitev temeljev za samostojni nevrološki oddelek, prenovitev bolnišnične lekarne ter nadgradnjo sodelovanja s primarnim in terciarnim zdravstvom ter učnimi ustanovami in lokalno skupnostjo.
Tudi po besedah pomočnika direktorja za poslovne zadeve Marjana Mačka je bilo lansko leto eno od najuspešnejših, izguba pa je posledica anomalij pri vrednotenju in plačevanju zahtevnosti primerov. Zato je po njegovih besedah bolnišnica močan donator v Pomurju, ker nekatere zdravi zastonj, poslujejo pa s cenami, ki so za 20 odstotkov nižje kot leta 2009.
Kot je povedal predsednik sveta bolnišnice Marko Virag, je svet obravnaval pojasnilo vodstva bolnišnice o upravičenosti izplačila nadomestila za neizrabljeni letni dopust 19 zaposlenim, pri čemer so imeli pravno mnenje in mnenje združenja zdravstvenih zavodov, iz katerih je razvidno, da je tako ravnanje možno. “Podobno prakso izplačevanja naj bi imeli tudi v nekaterih drugih javnih zavodih,” je dejal Virag.
Na vprašanje, zakaj direktorju izplačila ni odobril predsednik oziroma določeni član sveta, kot zahteva zakon, je Virag odgovoril, da je bil direktor opozorjen, da izplačila ni dal v podpis predsedniku sveta zavoda. “Vendar pa smo na zadnji seji potrdili izplačilo in s tem dejansko za nazaj sanirali to zadevo, počakajmo pa na izsledke pristojnih organov. Če se bo izkazala neupravičenost, bomo ukrepali v skladu s pristojnostmi,” je odgovoril Virag.
Dodal je, da pravna mnenja o tem primeru govorijo drugače, kot je o tem seznanjena javnost in kot je pojasnjevalo ministrstvo za zdravje, “pa tudi sodna praksa zavzema mogoče nasprotno stališče od tega.”
O podatku, da po preverjanju časnika Večer v bolnišnicah v severovzhodni Sloveniji niso izplačevali neizkoriščenega dopusta, je Korošec dejal, da to niso pravi podatki. Vztrajajo tudi, da so se pri izplačilu zanašali na mnenje vodje pravne službe, da je plačilo zakonito, čeprav je vodja javno zahtevala popravek, češ da jih je opozarjala na nezakonitost.
Bolnišnica je imela konec lanskega leta 1043 zaposlenih, kar je 34 več kot leta 2015.
