Skoraj dve tretjini Slovencev podpira sprejetje novele zakona o tujcih

Skoraj dve tretjini Slovencev podpira sprejetje novele zakona o tujcih

Skoraj dve tretjini sodelujočih v anketi časnika Delo podpira sprejetje novele zakona o tujcih. Visoko podporo uživa tudi predvidena zaostritev režima na meji, novelo zakona o učinkovitem nadzoru meje podpira 86 odstotkov vprašanih, navaja Delo.

Da podpirajo sprejetje novele zakona o tujcih, ki sproža na domačem parketu veliko ogorčenih odzivov, še več pa iz tujine, je odgovorilo 64 odstotkov sodelujočih v anketi. Zakona ne podpira šest odstotkov vprašanih, približno toliko se jih tudi ne more opredeliti.

Večina slovenske javnosti zakona ne dojema tako, kot da posega v človekove pravice, ugotavlja Delo. Teh je skoraj polovica vprašanih (47 odstotkov), petina (22 odstotkov) jih misli, da posega v osnovne človekove pravice, tretjina pa se ni mogla opredeliti.

Visoko podporo anketirancev ima tudi predvidena zaostritev režima na meji. Novelo zakona o učinkovitem nadzoru meje podpira 86 odstotkov vprašanih, sedem odstotkov je ne podpira, odstotek več je neodločenih.

Kot argument za uvajanje zakona o tujcih se je pojavila tudi misel, da je Slovenija sredi obdobja, ko je treba žrtvovati nekaj svobode, da bi zagotovili več varnosti, izpostavlja Delo. 37 odstotkov vprašanih se svobodi ni pripravljenih odreči na račun večje varnosti, 33 odstotkov pa jih je odgovorilo, da bi se bili delno pripravljeni odreči svobodi, da bi bili bolj varni. S podvprašanjem, kaj je zanje pomembnejše, varnost ali svoboda, več kot polovica vprašanih meni, da sta pomembni obe vrednoti, dobra tretjina, da je pomembnejša varnost, slaba desetina pa, da svoboda.

Nekatere občine razburja tudi nameščanje prosilcev za mednarodno zaščito v stanovanjih pri zasebnikih. Da to ni primerna rešitev, meni 43 odstotkov vprašanih, 35 odstotkov je takšnih, ki menijo, da to sicer ni najboljša, a je trenutno ustrezna rešitev, 15 odstotkom pa se zdi nameščanje azilantov po stanovanjih primerna rešitev.

Na vprašanje o ukrepih Slovenije v odnosu do beguncev v begunski krizi je dobrih 40 odstotkov vprašanih odgovorilo, da je vlada ukrepala primerno. Na drugi strani jih 37 odstotkov meni, da je slovenska država ob begunsko-migrantski krizi ravnala preblago, da so bili ukrepi premili. Najmanjši delež (13 odstotkov) jih je menilo, da so bili ukrepi pretirani.

Naročnik ankete je uredništvo Dela. Spletno anketiranje je na reprezentativnem vzorcu 504 odraslih državljanov med 11. in 13. januarjem opravil oddelek za tržne raziskave Delo Stik.

Scroll to top
Skip to content