Direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Rozman je v anketi dobil stopnjo zaupanja 61, pri čemer najvišja stopnja 100 pomeni, da so vsi anketiranci odgovorili, da nekomu zaupajo, -100 pa, da mu sploh ne zaupajo. Isto stopnjo zaupanja je dobila Logarjeva, ki ji je v začetku oktobra zaupalo 45 odstotkov anketirancev.

Predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Mario Fafangel beleži najvišjo rast stopnje prepoznavnosti. Prepoznavnost je opazno višja tudi pri direktorjih Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana in Maribor, Janezu Poklukarju in Vojku Flisu, ter vodji svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje in infektologinji UKC Ljubljana Bojani Beović.

Dvomestno rast stopnje zaupanja beleži še pet govorcev epidemije, na pozitivnem delu lestvice sta predstojnica infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc in predstojnik Inštituta za mikrobiologijo Miroslav Petrovec. Ostali trije pa ostajajo v območju negativne stopnje zaupanja, to so minister za zdravje Tomaž Gantar, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek ter vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin.

Na zadnjem mestu izmed 19 najvidnejših imen, ki se v javnosti pojavljajo v zvezi s covidom-19, je notranji minister Hojs, ki je zabeležil stopnjo zaupanja -59. Tik pred njim sta premier Janez Janša (stopnja zaupanja -50) in ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec (stopnja zaupanja -41).

Okoli 12 odstotkov anketiranih ne zaupa nobenemu izmed 19 izbranih, to je za tri odstotne točke manj kot v prvi spomladanski meritvi.

Valiconova raziskava #Novanormalnost je potekala od 27. do 29. novembra, v njej pa je sodelovalo 539 ljudi.