Anketirance so v družbi Delo Stik, ki je javnomnenjsko raziskavo izvedla na vzorcu 528 ljudi, vprašali tudi, kaj naj v zameno za soglasje Evropske komisije odlogu prodaje banke ponudi Slovenija. Več kot polovica (57 odstotkov) vprašanih je odgovorila, da naj ne ponuja ničesar, a da naj se začne pogajati o odvezi zaveze za prodajo do konca 2017. Skoraj desetina (devet odstotkov) jih je odgovorilo, da je ohranitev NLB vredna izstopa iz EU, štirje odstotki pa so dejali, da naj kot alternativo ponudi prodajo združene Abanke, ki pa jo mora tako ali tako prodati so sredine 2019.

Vlada je sicer sredi meseca sklenila, da Evropsko komisijo uradno zaprosi za spremembo zavez glede prodaje NLB. Komisijo je zaprosila za določitev možnosti, da 75 odstotkov minus eno delnico največje slovenske banke proda v več korakih. Do konca 2017 bi tako Slovenija lahko prodala najmanj 50 odstotkov banke, preostalo pa do konca 2018. Soglasje Bruslja je pričakovati v maju, ko naj bi stekla tudi javna prodaja delnic NLB.

Na vprašanje, kdo bi bolje upravljal NLB, je 44,2 odstotka anketirancev odgovorilo, da tuji lastniki, 24,3 odstotka jih meni, da bi bili to domači lastniki, prav toliko pa jih je odgovorilo z ne vem.

Krivdo za globoko kapitalsko luknjo pred sanacijo NLB leta 2013 67 odstotkov anketirancev pripisuje politiki, 21 odstotkov pa nekdanjim upravam največje slovenske banke.

Velika večina vprašanih (85 odstotkov) tudi napoveduje, da zaradi nastanka bančne luknje ne bo proti nikomur uveden kazenski postopek. Le osem odstotkov jih pravi, da bo.