Evropski statistični urad Eurostat je ob mednarodnem dnevu starejših, ki ga zaznamujemo 1. oktobra, objavil podatke o starejšem prebivalstvu. Leta 2015 je v EU živelo skoraj 27 milijonov ljudi, starih 80 let ali več, kar je sedem milijonov več kot leta 2005. Delež starejših se je povečal skoraj v vseh državah EU, vsaj delno pa je njegova rast povečana z višjo pričakovano življenjsko dobo.
Podatki Eurostata za leto 2014 tudi kažejo, da naj bi ljudje, stari 80 let, živeli še 9,5 leta. Najvišja pričakovana življenjska doba 80 letnikov se predvideva v Franciji (11 let), Španiji (10,4 leta) in v Luksemburgu (10,1 leta), najnižja pa v Bolgariji (sedem let), Romuniji (7,6 leta) in na Hrvaškem (7,7 leta).
Delež žensk med starejšimi se zmanjšuje, vendar pa še vedno predstavlja približno dve tretjini vseh starejših ljudi v EU (64,4 odstotka). V vseh državah EU je pričakovana življenjska doba za ženske daljša kot za moške. Največji delež oseb, starih 80 let ali več, imajo na splošno južne države članice, med njimi največ Italija (6,5 odstotka), Grčija (6,3 odstotka) in Španija (5,9 odstotka).
V Sloveniji je leta 2015 živelo 99.523 oseb, starih 80 let ali več, medtem ko jih je bilo leta 2005 60.459. Njihov delež glede na celotno prebivalstvo se je tako povečal s treh na 4,8 odstotka. Delež žensk med starejšimi se je v tem obdobju znižal s 74 na 69,5 odstotka. Pričakovana življenjska doba za osebe, stare 80 let ali več, je leta 2014 znašala 9,3 leta, in sicer deset za ženske in 8,1 za moške.
Demografske spremembe opredeljujeta predvsem zmanjševanje delovno sposobnih in povečevanje števila starejših. Po osnovnem scenariju projekcij prebivalstva Europop 2013 bo v Sloveniji leta 2060 skoraj tretjina prebivalcev starejša od 65 let, proces staranja prebivalstva pa bo intenzivnejši kot v drugih državah EU. Spremembe bodo prizadele vse generacije – najbolj mlade, najmanj pa starejše, ki so že upokojeni.
Razpravljavci na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki danes zapira svoja vrata, so soglašali, da bo glavni izziv v prihodnje poiskati ukrepe, ki bodo ob demografskih spremembah ohranili kakovost življenja in bodo hkrati finančno vzdržni. Ob tem so spomnili na nastajajočo vladno strategijo, ki naj bi ponudila celovit odgovor na tveganja dolgožive družbe. Osnutek strategije bo oktobra poslan v dvomesečno javno obravnavo.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je že na otvoritveni okrogli mizi festival novo strategijo dolgožive družbe označila za ključen nacionalni razvojni dokument. “Demografske spremembe naslavljajo vse družbene skupine, učinkovit odgovor nanje pa bomo našli le, če bomo delili isto vizijo,” je poudarila in zato pozvala k skupnemu iskanju najprimernejših rešitev.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1990 1. oktober razglasila za mednarodni dan starejših. Ob tem ni določila starostne meje, pri kateri naj bi se začela starost, kar je razumljivo, saj je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v posameznih državah zelo različno in so razlike v vrednosti tega kazalnika med državami lahko zelo velike.
