“Mislim, da smo v Sloveniji lahko zadovoljni s tem, kam smo prišli v 10 letih. Moramo biti dovolj samozavestni in se znati tudi pohvaliti,” je na okrogli mizi z naslovom Kdo vpliva na življenjske navade ločevanja odpadkov? v Ljubljani dejal direktor Zeosa Emil Šehić.

Med drugim je pohvalil infrastrukturo ločenega zbiranja odpadkov in dodal, da nas je tukaj v pravo smer močno potisnila tudi EU. Zastavljenih ciljev je še veliko, a Šehić v njih vidi predvsem izzive.

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik je izrazil zadovoljstvo, da na področju gospodarstva prihaja zelena pomlad. “Prihodnja gospodarska rast ali rast delovnih mest bo zelena ali pa je sploh ne bo,” je poudaril. Zavzel se je za nadaljnje povezovanje vseh akterjev – vlade, podjetij, nevladnih organizacij, posameznikov: “Moč, ki jo imamo kot skupnost, moramo utrjevati.”

“V zadnjih 10, 15 letih se dejansko pomikamo od družbe odlaganja odpadkov k cilju EU postati družba recikliranja in nadaljnjemu cilju – postati družba krožnega gospodarstva,” je ocenil Peter Tomše s sektorja za odpadke na ministrstvu za okolje in prostor. Sicer je menil, da je zakonodaja na področju odpadkov že dovolj stroga, je pa treba zagotoviti njeno izvajanje in sankcioniranje kršitev.

Predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik se je strinjala, da je zakonodaja večinoma ustrezna, “inšpektorat za okolje pa je kar malo zaspal”. Slapnik je priznal, da je treba inšpektorat okrepiti, medtem ko mora vlada z zeleno davčno reformo v pravo smer usmeriti še gospodarstvo – nagraditi je treba tiste, ki so okolju bolj prijazni, in obremeniti tiste, ki obremenjujejo okolje, je poudaril.

Direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc je menil, da je slovensko okolje preveč nestabilno za resne investicije. “Imamo znanje, vemo, kaj bi, a vlada strah pred okoljem,” je dejal. Prioritete se praktično menjajo z vsako novo vlado in investicija, ki si jo danes zasnoval, je čez tri leta lahko nasedla. Zato zasebni kapital ne vlaga pri nas, je dejal.

Ustanovitelj in vodja Ustvarjalnika Matija Goljar pa je spomnil, da sta za velike premike v družbi potrebni dve generaciji. Naša naloga je zato spreminjati razmišljanje otrok. “Oni bodo prinesli pravi preboj, nove poslovne modele v krožnem gospodarstvu s priložnostmi, ki nam jih bo prinesla tehnologija in se jih mi niti še ne zavedamo,” je dejal.