Odstotek gospodinjstev, ki so v letu 2018 s svojimi dohodki preživela mesec brez težav, se je glede na 2017 povečal za dve odstotni točki na 17 odstotkov. Največ gospodinjstev oziroma dobra tretjina je izjavilo, da so s svojimi dohodki lahko preživeli mesec z manjšimi težavami, kar je približno toliko kot v prejšnjih letih.

Po podatkih urada je bila stopnja resne materialne prikrajšanosti v letu 2018 3,7-odstotna, kar je za 0,9 odstotne točke nižje glede na leto 2017. V materialno prikrajšanih gospodinjstvih je bilo lani tako približno 74.000 oseb.

Gospodinjstva, v katerih so živele te osebe, so bila zaradi omejenih finančnih virov prikrajšana za vsaj štiri od naslednjih devetih elementov: redno plačilo najemnine ali hipoteke, stanovanjskih stroškov, odplačevanje kreditov, primerno ogrevano stanovanje, poravnava nepričakovanih izdatkov v višini 600 evrov, mesni ali enakovreden vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan, enotedenske letne počitnice za vse člane gospodinjstva, osebni avtomobil, pralni stroj, barvni televizor ali telefon.

Z zamudami pri plačevanju finančnih obveznosti se je spopadalo manj gospodinjstev kot v prejšnjem letu. Stanovanjski stroški, ki vključujejo tudi morebitno najemnino ali odplačila hipotekarnih posojil, so bili v lani veliko breme za 35 odstotkov gospodinjstev, kar je za odstotek manj kot v letu 2017. Plačilo stanovanjskih stroškov sploh ni bilo breme za 12 odstotkov gospodinjstev, kar je enak delež kot v preteklem letu, objavlja Surs.

Najemnino za stanovanje je vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v letu 2018 plačalo z zamudo 15 odstotkov najemnikov stanovanj, kar je tri odstotke manj kot v letu 2017.

Pri banki najeta posojila, ki niso bila namenjena za nakup stanovanja ali za reševanje osnovnega stanovanjskega problema, temveč na primer za nakup avtomobila, pohištva ali za počitnice je v letu 2018 odplačevalo 27 odstotkov gospodinjstev. Z odplačevanjem obrokov za ta posojila so zamujali 4 odstotki teh gospodinjstev, kar je odstotek manj kot v prejšnjem letu.

Malo manj kot četrtina oseb ali 24 odstotkov je po podatkih Sursa zadovoljstvo s svojim življenjem v celoti v 2018 ocenilo z najvišjimi ocenami (9-10), kar je za dve odstotni točki več kot v 2017. Zvišala se je tudi povprečna samoocena zadovoljstva z življenjem, in sicer s 7,2 na 7,3. Šest odstotkov oseb je svoje življenje ocenilo z najslabšimi ocenami (0-4), kar je enako vrednosti iz prejšnjega leta.

Osebne odnose s prijatelji, sorodniki, sosedi, sodelavci na delovnem mestu in podobno so osebe ocenile s povprečno oceno 8,6. Na splošno so bile zadovoljne tudi z dolžino prostega časa, ki so ga imele v 2018 na voljo.

Dobrine in plačljive aktivnosti so finančno dostopnejše, saj se je prostočasnih aktivnosti, ki jih je treba plačati, v letu 2018 redno udeleževala več kot polovica oseb, starih 16 ali več let, kar je enako glede na leto prej. Delež oseb, ki si iz finančnih razlogov niso mogle privoščiti tovrstnih aktivnosti, pa se je glede na prejšnje leto znižal za dve odstotni točki na 15 odstotkov.

Delež oseb, ki so se družile s sorodniki ali prijatelji ob pijači ali na kosilu oziroma večerji vsaj enkrat na mesec, je bil v 2018 približno enak kot v 2017, in sicer 92-odstoten, so navedli na spletni strani statističnega urada.

94 odstotkov oseb, starih 16 ali več let si je v letu 2018 lahko privoščilo nova oblačila, ki prej niso bila nošena, kar je odstotek več kot v letu prej.

Statistični urad je objavil začasne podatke iz mednarodno primerljivega raziskovanja Življenjski pogoji (SILC). Podatki za raziskovanje SILC so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom v prvi polovici leta 2018.