S težavami, kot so puščajoča streha, vlažne stene, vlažni temelji, trhli okenski okvirji ali trhla tla, se je v letu 2016 soočalo 24 odstotkov gospodinjstev ali za tri odstotne točke manj kot v letu 2015, so zapisali v Statističnem uradu RS (Surs).

Na bivalne razmere vplivajo tudi drugi dejavniki, na primer onesnaženost okolja, hrup, pretemno stanovanje in težave s kriminalom ali vandalizmom. Gospodinjstev, ki so imela v letu 2016 težave z onesnaženostjo okolja, je bilo 16 odstotkov (prav toliko kot v letu 2015). Takih, ki so imela težave s hrupom, je bilo 15 odstotkov, kar je odstotno točko več kot v 2015. Pet odstotkov jih je menilo, da živijo v pretemnih stanovanjih. Težave s kriminalom, nasiljem ali vandalizmom v okolici pa jih je omenjalo devet odstotkov, kar je nekoliko manj kot v letu pred tem.

Po ugotovitvah Sursa se je povečal delež gospodinjstev, ki so s svojimi dohodki preživela mesec brez težav, in sicer za dve odstotni točki. V letih 2014 in 2015 je znašal 12 odstotkov, v letu 2016 pa 14 odstotkov. Delež tistih gospodinjstev, ki so se s svojimi dohodki težko oz. zelo težko prebila skozi mesec, pa se je zmanjšal, in sicer v dveh letih za tri odstotne točke: z 32 odstotkov leta 2014 na 29 odstotkov v letu 2016.

Od gospodinjstev, ki so v letu 2016 živela v najemniških stanovanjih, jih je 51 odstotkov izjavilo, da so mesec preživela zelo težko ali težko, medtem ko je bilo med lastniki stanovanj takih gospodinjstev 25 odstotkov. Delež gospodinjstev, ki so zelo težko ali težko preživela iz meseca v mesec, je bil največji v koroški (48-odstoten), najmanjši pa v primorsko-notranjski statistični regiji (22-odstoten).

Enotedenske letne počitnice zunaj doma za vse člane gospodinjstva si je v lanskem letu finančno lahko privoščilo 69 odstotkov gospodinjstev. To je za odstotno točko več kot v 2015 in za štiri odstotne točke več kot v 2014.

Nepričakovane izdatke v višini 600 evrov bi si v letu 2016 lahko privoščilo 55 odstotkov gospodinjstev ali za odstotno točko več kot v 2015 in za štiri odstotne točke več kot v 2014.

Surs je ugotavljal tudi splošno zadovoljstvo z življenjem, in sicer z lestvico, na kateri ocena 0 pomeni povsem nezadovoljen in 10 zelo zadovoljen. Najvišje so svoje zadovoljstvo ocenili v osrednjeslovenski in gorenjski statistični regiji, in sicer s 7,3. To je za 0,2 vrednosti ocene več od slovenskega povprečja (7,1). Z najnižjo oceno so ocenili svoje zadovoljstvo z življenjem v koroški statistični regiji (6,7).

Sicer pa statistiki ugotavljajo, da ocena zadovoljstva z življenjem ni povezana samo s finančnimi in materialnimi vidiki, temveč da ljudje zadovoljstvo dojemajo širše, npr. v povezavi z zdravjem, družino, prijatelji, socialnimi mrežami, konjički in prostim časom.

Delež oseb, ki se redno udeležujejo plačljivih prostočasnih aktivnosti, se je v dveh letih povečal za 15 odstotnih točk, in sicer s 37 odstotkov leta 2014 na 52 odstotkov v letu 2016, med drugim ugotavljajo v Sursu.