Poročilo Evropske komisije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki nosi naslov Pregled zdravja v Evropi 2016, kaže, da ima Slovenija v primerjavi z državami članicami EU močne in šibke plati, so zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Tako je denimo pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v Sloveniji preseglo 80 let, kar je 0,3 leta več kot je povprečje 28 članic EU. Umrljivost novorojenčkov v Sloveniji je najnižja med vsemi državami EU in znaša 1,8 umrlih na tisoč živorojenih otrok, medtem ko evropsko povprečje znaša 3,6 na tisoč živorojenih otrok.
Med glavnimi vzroki umrljivosti v Sloveniji izstopa umrljivost za rakom, ki je večja od povprečne stopnje umrljivosti zaradi raka v državah EU. V tem kazalniku Slovenijo presegajo samo Hrvaška, Slovaška in Madžarska. Prav tako je večja od povprečja EU umrljivost zaradi samomora pri obeh spolih.
Življenjski slog prebivalcev Slovenije je v večini primerov blizu povprečja EU. Slovenija je uspela zmanjšati delež 15-letnikov, ki kadijo vsaj enkrat tedensko. Delež odraslih moških, ki redno kadijo, je v Sloveniji 22-odstoten in je za štiri odstotne točke nižji od povprečja EU. Delež žensk, ki redno kadijo, pa je eno odstotno točko nižji od deleža v EU, ki znaša 17 odstotkov.
Delež odraslih, ki so prekomerno hranjeni, je v Sloveniji 19-odstoten in je za tri odstotne točke višji od povprečja EU. Delež mladostnikov, ki vsakodnevno uživajo sadje, je v Sloveniji podoben evropskemu povprečju, nekoliko slabše od povprečja se odrežejo pri uživanju zelenjave. Pri odrasli populaciji je stanje nekoliko drugačno, saj je delež odraslih, ki vsakodnevno uživajo sadje in zelenjavo, višji od evropskega povprečja.
Delež mladostnikov, ki se vsakodnevno gibljejo, je nižji od evropskega povprečja. Delež odraslih prebivalcev, ki se aktivno ukvarjajo s športnimi aktivnostmi vsaj 150 minut na teden, pa je višji od evropskega povprečja.
V Sloveniji letno beležimo 253 smrti na 100.000 prebivalcev, ki bi jih lahko preprečili z ustreznimi javnozdravstvenimi intervencijami v najširšem smislu, medtem ko je v povprečju EU takih smrti 204 na 100.000 prebivalcev. Hkrati je v Sloveniji 118 smrti na 100.000 prebivalcev, ki bi jih lahko preprečili s pomočjo ustrezne medicinske tehnologije, če bi bila na voljo na kraju smrti. V EU je v povprečju takih smrti 119 na 100.000 prebivalcev, navaja poročilo.
Slovenija je med državami z najvišjimi deleži odzivnosti na presejalni program za odkrivanje raka materničnega vratu, posledično je boljše od povprečja EU tudi petletno preživetje bolnic in nižja umrljivost.
Precepljenost populacije proti otroškim boleznim je v Sloveniji enaka povprečju EU. Je pa zaskrbljujoče upadel delež oseb nad 65 let, ki se cepijo proti gripi. Še v letu 2004 se je cepilo okrog 30 odstotkov starejših, v letu 2014 le še 11 odstotkov.
V tokratnem poročilu je posebno poglavje namenjeno vplivu slabega zdravja na stanje na trgu dela. Podatki kažejo nasploh nizke stopnje aktivnosti v Sloveniji v populaciji, ki je stara med 50 in 59 let. Še bistveno nižje stopnje aktivnosti beležijo pri izpostavljenih skupinah prebivalstva, to je pri kadilcih, tveganih pivcih in tistih, ki so prekomerno hranjeni. Prav tako ugotavljajo zelo visoko stopnjo bolniških odsotnosti pri zaposlenih, ki imajo dve ali več kroničnih bolezni, in pri prekomerno hranjenih osebah. Vse to vodi v veliko stopnjo zgodnjega upokojevanja, navaja poročilo.
