Svetovni dan piva so začeli praznovati v kalifornijskem mestu Santa Cruz v ZDA. Od tam se je praznovanje v nekaj letih hitro razširilo po vsem svetu in vsako leto sodeluje pri praznovanju tega dne čedalje več držav. Svetovni dan piva se tako danes praznuje na šestih celinah, v več kot 50 državah sveta in v več kot 207 svetovnih mestih, so ta teden sporočili iz statističnega urada.
Pivo je zelo priljubljena alkoholna pijača povsod po svetu in tudi v Sloveniji, po prvih pisnih dokazih pa sega varjenje piva v Sloveniji v leto 1160. O priljubljenosti piva med Slovenci govorijo tudi statistični podatki; po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje popijejo prebivalci Slovenije v povprečju od vseh alkoholnih pijač največ piva. Sledi vino in nato žgane pijače.
Po podatkih Evropskega združenja pivovarjev, ki jih navaja statistični urad, v EU največ piva popijejo Čehi, in sicer 186 litrov na osebo letno ali v povprečju za 86 odstotkov več kot Slovenci. Italijani in Francozi ga popijejo za 60 odstotkov manj, Hrvati in Finci pa približno prav toliko.
Čeprav Slovenci popijejo v povprečju precej piva, pa Slovenija ne sodi med največje proizvajalke piva med državami članicami EU, ampak je celo med zadnjimi na lestvici, pred Estonijo, Latvijo, Ciprom, Luksemburgom in Malto. Večji del proizvedenega piva se porabi doma; kar ostane, je prodanega v gostinskih lokalih, hotelih, restavracijah in trgovinah.
Lani je bilo za pollitrsko steklenico piva v trgovini na drobno v povprečju treba odšteti 1,98 evra, kar je 42,4 odstotka več kot pred desetimi leti.
Po podatkih Evropskega združenja pivovarjev je v letu 2015 delovalo v Sloveniji 55 pivovarn. Za 32 od teh je bila proizvodnja piva glavna dejavnost, več kot tretjina teh je bila v osrednjeslovenski statistični regiji. Največ je mikropivovarn oz. takih, ki proizvedejo do 1000 hektolitrov piva na leto; lahko so butične, nomadske, gostilniške in druge. V letu 2015 je bilo takih pivovarn okoli 50. Največ novih mikropivovarn je nastalo v letu 2014, kar 21.
Slovenija je pri pivu predvsem izvozno usmerjena, saj več piva izvozi v druge države, kot ga od tam uvozi. Lani ga je izvozila za 35,8 milijona evrov, od tega za 25,9 milijona evrov v države članice EU, in sicer največ v Italijo, Hrvaško in Združeno kraljestvo. Za 9,9 milijona evrov piva je izvozila v države nečlanice EU; in sicer največ v Bosno in Hercegovino, v Srbijo, na Kosovo in Kitajsko.
Uvozila pa je za 32,1 milijona evrov piva, od tega za 31,6 milijona evrov iz držav članic EU, za pol milijona evrov pa iz držav nečlanic EU, največ iz Srbije.
S pivovarstvom je zelo povezano tudi hmeljarstvo, saj je hmelj poleg vode, slada in kvasovk ena osnovnih surovin v pivovarstvu. Slovenija se po letni pridelavi hmelja uvršča med večje svetovne pridelovalke hmelja, saj pridela približno dva do tri odstotke celotnega svetovnega pridelka hmelja in prideluje več kot 17 različnih vrst hmelja.
V Sloveniji so v letu 2016 po začasnih podatkih na 1485 hektarjih površine pridelali 2478 ton hmelja, kar je 20 odstotkov več kot v letu pred tem. Tudi pri proizvodnji hmelja je Slovenija predvsem izvozno usmerjena, saj večino hmelja, ki ga pridelamo, izvozimo po svetu, le manjši delež pa ga prodamo pivovarjem in drugim na slovenskem trgu.
