Približno 6000 kilometrov državnih cest v preteklosti ni bilo deležno primernega vzdrževanja in sanacije, saj je za to vedno primanjkovalo denarja. Večina državnih cest je tako v slabem stanju. Na direkciji za infrastrukturo so medtem že pred časom izračunali, da bi za vzpostavitev vzdržne ravni kakovosti državnih cest v prihodnjih šestih letih potrebovali približno 200 milijonov evrov letno.
S predlogom proračunov za leti 2017 in 2018 vlada očitno polaga temelje za izboljšanje državne cestne infrastrukture. V proračunu za 2017 je namreč za investicijsko vzdrževanje in investicije ter redno vzdrževanje državnih cest načrtovanih 198,3 milijona evrov, v 2018 pa 206,2 milijona evrov. V primerjavi z letošnjim proračunom to pomeni 20,4 milijona evrov dodatnih sredstev v prihodnjem letu in 7,9 milijona evrov dodatnih sredstev v 2018, skupaj torej v dveh letih 28,3 milijona evrov.
Med večjimi infrastrukturnimi projekti (ki presegajo vrednost 2,5 milijona evrov) v prihodnjih dveh letih na direkciji za infrastrukturo izpostavljajo ureditev štiripasovnice Škofljica, rekonstrukcijo ceste Želin-Dolenja Trebuša, soboško obvoznico, blejsko obvoznico, rekonstrukcijo ceste Mežica-Črna na Koroškem in krško obvoznico.
Načrtovani so tudi obnova vozišč državnih cest, pa sanacija poškodb, ukrepi za izboljšanje prometne varnosti, posodobitev makadamskih vozišč, rekonstrukcije ali nadomestna gradnja mostov, sanacije zaradi hrupa in sanacije plazov.
Z železnice je medtem v prihodnjem letu po predlogu proračuna načrtovanih 165,2 milijona evrov, v 2018 pa 198,4 milijona evrov. Dodatno so za železniško infrastrukturo v prihodnjih dveh letih predvidena še sredstva EU v višini 124,4 milijona evrov.
Med večjimi infrastrukturnimi projekti na področju železnic direkcija navaja rekonstrukcijo železniške postaje Pragersko, nadgradnjo proge Maribor-Šentilj, nadgradnjo proge Poljčane-Slovenska Bistrica, sanacijo ozkega grla na območju Bivja na železniški progi Divača-Koper, modernizacijo Kočevske proge, obnovo železniškega predora Karavanke, nadgradnjo proge Zidani Most-Celje, vgradnjo ETCS sistema na nekaterih odsekih ter vgradnjo signalnovarnostnega sistema za daljinsko vodenje in nadzor železniškega prometa na odsekih prog 10. prometnega koridorja.
