Kot so spomnili na ministrstvu, je Slovenija v odzivu na nesprejemljivo ravnanje Hrvaške, ki v primeru tožb proti LB in NLB pred hrvaškimi sodišči deluje v nasprotju s prevzetimi mednarodno-pravnimi obveznostmi in ustavnim redom Slovenije, že večkrat odločno protestirala, nazadnje v sredo z diplomatsko noto.

“Slovenija poleg tega preučuje več možnosti za zagotovitev spoštovanja mednarodnega in EU prava ter slovenskega ustavnopravnega reda – od posredovanja Evropske komisije do razpoložljivih pravnih sredstev. O konkretnih korakih, ko bodo ti strokovno utemeljeni, bodo odločitve sprejete naknadno,” so povedali za STA.

Slovenska tožba bi bila druga tožba proti Hrvaški zaradi spora s Hrvaško glede NLB, saj ena poteka glede vračila dolga, ki ga imajo hrvaške družbe do NLB. Hrvaška pa po drugi strani skuša izterjati nekdanje devizne vloge v zagrebški podružnici LB preko tožb na hrvaških sodiščih, čeprav je tudi sama tako z nasledstvenim sporazumom iz leta 2001 kot tudi z mokriškim memorandumom leta 2013 potrdila, da gre za vprašanje nasledstva po nekdanji skupni državi.

Prvo tožbo je Slovenija septembra 2016 vložila pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, zdaj pa naj bi jo tudi zaradi nespoštovanja evropskih pravil pred Sodiščem EU. Pripravo tožbe vodi skupina slovenskih pravnih strokovnjakov, je še razkril neimenovani vir.

Pravna osnova te tožbe pa je zaenkrat še skrivnost, je pa iz dosedanjih uradnih stališč Slovenije jasno, da Hrvaška ne spoštuje lastnih mednarodnih zavez. Ne le, da gre pri vprašanju nekdanjih deviznih vlog za nasledstveno vprašanje, Hrvaška se je z mokriškim memorandumom zavezala tudi, da bo do končne rešitve tega vprašanja zagotovila prekinitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih Zagrebačka banka in Privredna banka Zagreb na podlagi pooblastila hrvaškega ministrstva za finance v svojem imenu in za račun Hrvaške sprožili v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami.

Kljub tej zavezi se postopki pred hrvaškimi sodišči nadaljujejo. Prišlo je že tudi do izterjave sredstev iz premoženja NLB na Hrvaškem z izvršbo, eno od tožb pa je NLB poravnala tudi sama.

Poleg tega hrvaška sodišča v primeru izterjave teh obveznosti gledajo NLB kot pravno naslednico LB – kljub nasprotnim določilom iz slovenskega ustavnega zakona -, v primeru izterjave dolgov hrvaških pravnih oseb do nekdanje LB pa ne in NLB ne dajejo statusa stranke v postopku oz. ti postopki že več let stojijo.

Slovenija sicer namerava slovensko premoženje zaščititi tudi z dopolnitvijo ustavnega zakona, po katerem NLB ne bi smela izplačevati zahtevkov iz pravnomočnih sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog. Če bi prišlo do izvršb oz. zaplembe premoženja NLB na Hrvaškem, bi Slovenija sprožila kompenzacijske ukrepe z izterjavo premoženja od hrvaških družb v večinski državni lasti prek slovenske finančne uprave.

Predlog trenutno pretresa strokovna komisija, ki mora v pripraviti mnenje o predlogu ter odgovoriti na odprte pravne dileme. Nato naj bi se nadaljevala obravnava predloga na ustavni komisiji DZ.