Slovenija ima tako poleg Zimbabveja in Japonske najbolj fizično aktivne otroke na svetu. A kot so ugotovili na zvezi, imajo vse tri države zelo različne pristope k motiviranju otrok za gibanje. Vsem pa je skupno, da fizično aktivnost poganjajo kulturne norme. “Biti aktiven ni samo izbira, ampak je način življenja,” so zapisali v sporočilu za javnost.
V globalni primerjavi je sodelovalo 517 strokovnjakov. Ocenjevali so 10 najpogostejših dejavnikov, povezanih s fizično aktivnostjo otrok in mladine. Slovenija je prejela najboljše ocene v kategorijah vsesplošna fizična aktivnost, družina in vrstniki ter oblast. V sporočilu je zveza izpostavila pomemben vpliv športa na slovensko kulturo. “Prebivalci Slovenije pogosto gledajo na šport kot na učinkovito orodje za krepitev narodne identitete med državljani in ustvarjanje mednarodne identitete,” so zapisali v poročilu.
Zaskrbljujoče pa so ugotovitve raziskave glede nizke stopnje fizične aktivnosti otrok in veliko časa, ki ga mladostniki preživijo v sedečem položaju, v ostalih državah. Izmed 49 držav, vključenih v raziskavo, jih je kar 75 odstotkov prejelo nizko oziroma nezadostno oceno. V zvezi upajo, da bo to poročilo spodbudilo države po svetu k izboljšanju položaja.
Zveza AHKGA je v raziskavi ugotovila, da vedno večja urbanizacija in pretirano zanašanje na sodobne tehnologije ustvarjata zdravstveni problem, katerega je potrebno prepoznati kot globalno prednostno nalogo.
Trenutna generacija otrok se bo morala soočiti z različnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, povečana globalizacija in posledice hitrih tehnoloških sprememb. “Fizična aktivnost bo morala postati del njihovega življenja, če bodo želeli odrasti v zdrave in odporne odrasle, ki bodo zmožni preživeti in uspeti v spreminjajočem se svetu,” je ugotovitve raziskave komentiral predsednik zveze AHKGA Mark Tremblay.
