Meja prilagoditve, ki jo od države članice EU, ki še ne dosega srednjeročnega fiskalnega cilja, zahteva preventivni del pakta o stabilnosti in rasti, sicer znaša 0,6 odstotne točke BDP.

Slovenija je v letu 2016 izpolnila izdatkovno pravilo in pravilo postopnega nižanja dolga, ki veljata v preventivnem delu pakta o stabilnosti in rasti oziroma v prehodnem obdobju po izstopu iz postopka presežnega primanjkljaja. Izpolnjevanje izdatkovnega pravila je v veliki meri posledica nizkih investicij zaradi šibkega črpanja sredstev iz skladov EU pa tudi z manjšimi kapitalskimi transferi v povezavi z delovanjem DUTB, pojasnjujejo v fiskalnem svetu.

Izpolnjevanje pravila postopnega nižanja dolga je bilo doseženo predvsem z znižanjem depozitov, ki so se kumulirali v predhodnih letih na podlagi zadolževanja ob ugodnih pogojih financiranja. Zato kljub izpolnjevanju fiskalnih pravil v letu 2016 ob upoštevanju naštetih dejavnikov trajno izboljšanje javno-finančnega položaja še ni bilo doseženo.

Makroekonomske razmere so bile v Sloveniji v letu 2016 ugodne in so podpirale javno-finančno konsolidacijo, menijo v fiskalnem svetu, kjer so dodali, da se je lani nadaljevalo zmanjševanje makroekonomskih neravnotežij, podatki pa nakazujejo na možnost obstoja oziroma kopičenja nekaterih omejitev na trgu dela.

Fiskalni svet na podlagi makroekonomskih gibanj in na podlagi razpoložljivih ocen proizvodne vrzeli ocenjuje, da se je Slovenija lani še nahajala v območju negativne proizvodne vrzeli.

Javno-finančna gibanja so bila v letu 2016 ugodna. Zaznamovali so jih predvsem ugodne makroekonomske razmere, nizek obseg črpanj sredstev skladov EU in postopno sproščanje varčevalnih ukrepov.

V letu 2016 se je zmanjšal le primanjkljaj podsektorja centralna država. Pregled podbilanc sektorja država kaže, da je manjši primanjkljaj sektorja centralna država tako v celoti prispeval k znižanju primanjkljaja sektorja država.

Prihodki sektorja država so se v letu 2016 zmanjšali za okoli 80 milijonov evrov oziroma za 0,5 odstotka glede na predhodno leto. K znižanju prihodkov je največ prispeval padec prihodkov iz kapitalskih transferov, ki je predvsem povezan z manjšim črpanjem sredstev nove finančne perspektive EU.

Izdatki celotnega sektorja država so se v letu 2016 zmanjšali za okoli 470 milijona evrov oziroma za 2,6 odstotka glede na predhodno leto. Tudi na padec izdatkov so najpomembneje vplivale transakcije, vezane na črpanje sredstev EU skladov, saj so se najbolj znižale investicije.

Dolg sektorja država se je v letu 2016 znižal. Po osmih oziroma sedmih letih neprekinjenega naraščanja se je znižal tako nominalno (za okoli 400 milijonov evrov) kot v razmerju do BDP (3,4 odstotne točke). Ob koncu leta 2016 je dolg sektorja država znašal 31,7 milijard evrov in predstavljal 79,7 odstotkov BDP.

Med podsektorji sektorja država je v letu 2016 k znižanju dolga sektorja država veliko večino prispevala centralna raven države. Ta je dolg zmanjšala za okoli 380 milijona evrov, so še zapisali v poročilu fiskalnega sveta.