Od 20.509 v letu 2017 umrlih prebivalcev je bilo 10.136 moških in 10.373 žensk. Več prebivalcev kot v tem letu je po drugi svetovni vojni umrlo le v letu 1983. Takrat so umrli 20.703 prebivalci, ugotavljajo na statističnem uradu.

Največ prebivalcev umre v zimskih mesecih. V letu 2017 jih je umrlo največ v januarju (2425 ali 11,8 odstotka). Stopnja umrljivosti, ki pove, koliko oseb je povprečno umrlo v posameznem letu na 1000 prebivalcev, je bila 9,9.

Med umrlimi v tem letu je bilo 42 dojenčkov, od tega 21 fantkov in 21 deklic, oziroma 2,1 na 1000 živorojenih. Po številu umrlih dojenčkov na 1000 živorojenih se Slovenija med državami članicami EU uvršča med države z najnižjimi vrednostmi tega kazalnika.

Delež prezgodnje umrljivosti prebivalcev je podatek, ki pove, koliko oseb med umrlimi v posameznem letu je bilo ob smrti starih manj kot 65 let. V letu 2017 je bilo takih smrti v Sloveniji 17,3 odstotka. Med moškimi jih je bilo 23,7 odstotka, med ženskami 11 odstotkov.

Delež takih smrti je med moškimi vedno višji kot med ženskami, se pa za oba spola znižuje. Pred desetimi leti je za moške znašal 33 odstotkov, za ženske pa 13,7 odstotka. Med statističnimi regijami so v letu 2017 imele najvišje deleže prezgodnje umrljivosti med moškimi savinjska, zasavska in pomurska, najnižje pa primorsko-notranjska, obalno-kraška in gorenjska statistična regija.

V 2017 v Sloveniji rojeni deček lahko pričakuje, da bo ob nespremenjeni umrljivosti dočakal starost 78,05 leta ali 5,6 leta manj kot v istem letu rojena deklica. Ta namreč lahko pričakuje starost 83,66 leta. Pričakovano trajanje življenja se je v zadnjih treh desetletjih zvišalo za moške za 9,8 leta, za ženske pa za 7,4 leta.

V letu 2017 je v Sloveniji prvič po enajstih zaporednih letih s pozitivnim naravnim prirastom več prebivalcev umrlo, kot se jih je rodilo. Umrlo je 20.509 prebivalcev, rodilo se jih je 20.241. Naravni prirast je tako znašal minus 268 oseb, še pišejo na statističnem uradu.