Lani je v celotni EU na cestah umrlo približno 25.100 ljudi, kar je 21 odstotkov manj kot leta 2010 in odstotek manj kot leta 2017, kaže najnovejša evropska statistika o varnosti na cestah, ki jo je danes v Bruslju predstavila Bulčeva.

Evropske ceste so z 49 smrtnimi žrtvami na milijon prebivalcev sicer daleč najbolj varne na svetu. A 25.100 žrtev na evropskih cestah je grozljiva številka in s tem ne more biti nihče zadovoljen, je poudarila komisarka.

Najuspešnejši državi po varnosti v cestnem prometu sta Združeno kraljestvo z 28 žrtvami na milijon prebivalcev in Danska s 30. Najslabši pa sta Romunija s 96 žrtvami in Bolgarija z 88 žrtvami na milijon prebivalcev.

V Sloveniji je lani na cestah umrlo 44 oseb na milijon prebivalcev. Delež smrtnih žrtev se je glede na leto 2017 zmanjšal za 13 odstotkov, kar je največji upad v celotni EU v tem obdobju. V primerjavi z letom 2010 se je število žrtev zmanjšalo za 34 odstotkov.

Za Slovenijo prinaša nova statistika po besedah Bulčeve odlično novico, saj je s 13-odstotnim upadom števila smrtnih žrtev dosegla največji napredek med vsemi članicami. Da je prvič manj kot sto smrtnih žrtev na leto, je zelo spodbuden podatek, je ocenila komisarka.

Slovenska statistika je sicer po navedbah Bulčeve precej specifična, saj je veliko nesreč zaradi neprimerne vožnje v napačno smer oziroma neustreznega obnašanja v prometu.

Eden od štirih najpogostejših vzrokov za nesreče je poleg alkohola, drog in neuporabe pasu, zlasti na zadnjih sedežih, tudi uporaba telefona oziroma elektronskih medijev v avtu.

Napredek je, a v zadnjih treh letih zelo majhen. EU bo morala okrepiti prizadevanja, če želi uresničiti zadana cilja: prepolovitev števila smrtnih žrtev v prometu do leta 2020 in “vizijo nič”, po kateri bi se do leta 2050 število smrtnih žrtev v cestnem prometu približalo nič, izpostavlja Bulčeva.

Recept za odstranitev človeškega dejavnika, ki je še vedno odgovoren za več kot 93 odstotkov smrtnih žrtev, je po njenih besedah sistemski pristop, ki vključuje ustrezno opremljenost vozil oziroma avtonomno vožnjo, ustrezno infrastrukturo ter izobraževanje in spremembo obnašanja.