Slovenija je sicer na lestvici glede na lani izgubila nekaj mest, a je izboljšala svojo oceno, in sicer z lanskih 53,8 na letošnjih 55,9 točke. Na tretje mesto se je tudi letos uvrstila na področju upravljanja, na 20. mesto je z lanskega 13. zdrsnila na področju intelektualnega kapitala in inovacij, pri družbenem kapitalu pa je s 14. napredovala na deveto mesto.
Vodijo Severnjaki
Krepko nižje na lestvici je na področju naravnega kapitala (lani 94., letos 76. mesto) ter intenzitete rabe virov (lani 84., letos 141. mesto).
Na vrhu lestvice so tudi letos države severne Evrope. Peto leto zapored sam vrh zaseda Švedska, ki je letos zbrala 62,1 točke. Sledijo ji Danska, Islandija, Finska in Švica.
Med prvimi 20 državami je le ena neevropska, in sicer Nova Zelandija na 11. mestu. Nemčija je zasedla 15., Velika Britanija pa 17. položaj.
Največje svetovno gospodarstvo, ZDA, so na 32. mestu. Še posebej nizko se ZDA uvrščajo pri učinkovitosti rabe virov, pa tudi pri družbenem kapitalu. To po oceni Solabilityja lahko spodkoplje globalni status države v prihodnosti.
Med največjimi gospodarstvi v razvoju je Kitajska na 37. mestu, Brazilija na 49., Rusija na 51. in Indija na 130. mestu. Na dnu lestvice so letos Irak, Jemen in Afganistan.
Pri Solabilityju pri tem izpostavljajo, da imajo nekatere države precej višji kazalnik trajnostne konkurenčnosti, kot bi lahko sklepali po njihovem bruto domačem proizvodu (BDP) – denimo Nepal, Gvajana, Laos ali Belize. Te države namreč razpolagajo z velikim naravnim kapitalom.
Azijska gospodarstva (Južna Koreja, Japonska, Singapur in Kitajska) so vodilna pri podkazalcu intelektualnega kapitala in inovacij, a so precej nižje pri naravnih virih in učinkovitosti njihove rabe. Pri indeksu socialnega kapitala medtem vodijo evropske države.
Solability države ocenjuje po petih kriterijih. Pri naravnem kapitalu ocenjuje dano naravno okolje, vključno z razpoložljivostjo virov. Kategorija družbenega kapitala meri zdravje, varnost, svobodo, enakopravnost in zadovoljstvo z življenjem v državi.
Pri upravljanju think-tank oceno postavi na podlagi politik in investicij, s katerimi država spodbuja trajnostno konkurenčnost na področju infrastrukture, trga, zaposlovanja in vzdržnega ustvarjanja blaginje. Pri vprašanju intelektualnega kapitala raziskovalci ocenjujejo sposobnost ustvarjanja blaginje in delovnih mest z inovacijami in ustvarjanjem dodane vrednosti na globalnih trgih. Na področju intenzitete rabe virov pa ovrednotijo, kako je država sposobna upravljati z razpoložljivimi viri.
