Indeks Konec otroštva meri zdravje in dobrobit otrok po svetu, pri čemer upošteva prehrano, dostop do šolanja, smrtnost dojenčkov, otroške poroke, otroško delo, najstniško nosečnost in regionalne konflikte.

To je že drugič, da se je Slovenija izkazala kot država z najmanjšo pojavnostjo tovrstnih primerov. V Sloveniji so denimo zabeležili 0,5 odstotka otroških porok, na 1000 deklic so nekaj manj kot štiri rodile v najstništvu, šole pa lani ni obiskovalo 2,1 odstotka otrok. Na 100.000 otrok niso v indeksu zabeležili niti enega umora otroka.

Podobne rezultate ima tudi Singapur, sledijo pa Norveška, Švedska, Finska, Irska in Nizozemska. Razen Singapurja in Južne Koreje so med najbolje uvrščenimi desetimi državami same evropske. ZDA so se ponovno uvrstile na 36. mesto.

Sicer pa so v poročilu Veliko obrazov izključitve zapisali, da so se v 95 od 175 državah razmere v primerjavi z lanskim letom izboljšale, a so se te izredno poslabšale v okoli 40 državah. Kar 153 milijonov otrok živi v 20 državah, kjer jih ogrožajo tako konflikti, revščina kot diskriminacija deklic.

Na zadnjih mestih lestvice so države centralne in zahodne Afrike, na repu je Niger, sledijo pa Mali, Srednjeafriška republika, Čad, Južni Sudan in Somalija.

“Večino otrok na svetu se ropa otroštva in njihove prihodnosti, ker živijo v revščini, odraščajo na vojnih območjih ali doživljajo diskriminacijo, ker so deklice,” je opozorila predsednica organizacije Carolyn Miles.

“Vlade lahko in morajo narediti več, da se vsakemu otroku omogoči najboljši možni začetek v življenju,” pa navaja izvršno direktorico Helle Thorning Schmidt francoska tiskovna agencija AFP.

V poročilu še piše, da več kot milijarda otrok živi v državah, ki se borijo z revščino, 240 milijonov pa v državah, kjer jih ogrožajo konflikti in nestabilnost. Več kot 575 milijonov deklic živi v državah, kjer se morajo soočati z diskriminacijo spola.