Barbara Simonič z ministrstva za okolje in prostor je pojasnila, da je osnutek zelo kratek in zgoščen, saj so želeli postaviti le okvir z usmeritvami. “Prilagajanje kot postopek zahteva angažiranje tako rekoč vseh ljudi, zato smo se usmerili v pripravo dokumenta, v katerem so povzeti vsi dosedanji napori,” je povedala.
Po besedah Simoničeve so aktivnosti, ki morajo potekati predhodno in skupaj z izvajanjem posameznih ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam, razvrstili v pet sklopov. To so vključevanje, financiranje, širše sodelovanje, raziskave in prenos znanja ter izobraževanje in usposabljanje, osveščanje in komuniciranje.
Kot je pojasnila Kajfež Bogatajeva z biotehniške fakultete v Ljubljani, ki zagotavlja strokovno podporo postopku, bodo z namenom spremljanja splošnega cilja vzpostavili kazalec ranljivosti na podnebne spremembe. S pomočjo nabora spremenljivk bodo merili izpostavljenost spremembam, končni kazalec oziroma oceno ranljivosti posameznih slovenskih občin pa bodo dobili na podlagi seštevka izpostavljenosti in občutljivosti ter prilagoditvene sposobnosti.
Kajfež Bogatajeva je poudarila, da s prilagajanjem ne moremo odpraviti ranljivosti na vseh področjih, “a nas spremembe vsaj ne bodo presenetile”. Ob tem se je zavzela za nadaljnje nenehno vlaganje v krepitev znanja o vplivih podnebnih sprememb in načinih prilagajanja, širše sodelovanje in povezovanje ter dvig izobraženosti, usposobljenosti, ozaveščenosti in informiranosti o vplivih in potrebnih ukrepih.
Direktor urada za meteorologijo na Agenciji RS za okolje, ki je današnjo predstavitev tudi gostila, Klemen Bergant je poudaril, da je vlaganje v prilagajanje podnebnim spremembam na prvi pogled videti kot strošek, a se dolgoročno večkratno povrne, zato v bistvu predstavlja varčevanje.
V osnutku je med drugim zapisana vizija, da bo Slovenija do leta 2050 postala na vplive podnebnih sprememb prilagojena in odporna družba z visoko kakovostjo in varnostjo življenja, ki celovito izkorišča priložnosti v razmerah spremenjenega podnebja.
Namen strateškega okvira je krepitev zmogljivosti za prilagajanje podnebnim spremembam, obvladovanje tveganj in izkoriščanje priložnosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe, splošen cilj pa zmanjšanje izpostavljenosti vplivom podnebnih sprememb, občutljivosti in ranljivosti Slovenije ter povečevanje odpornosti in prilagoditvene sposobnosti družbe.
Osnutek je do 21. novembra v javni razpravi. Ministrstvo pripombe in predloge sprejema prek elektronske pošte.
