Indeks blaginje otrok, ki ga je inštitut razvil v sodelovanju z Unicefom Slovenija in ministrstvom za delo, bo omogočil lažje spremljanje položaja otrok in kakovosti njihovega življenja ter primerjavo z drugimi evropskimi državami, je na današnjem strokovnem posvetu inštituta in ministrstva povedal Urban Boljka z inštituta. Po njegovih besedah bo indeks, ki je novost v slovenskem in mednarodnem prostoru, olajšal dostop do podatkov s tega področja tako splošni javnosti kot političnim odločevalcem.

Oblikovanje indeksa in izbira njegovih elementov sledi najnovejšim normativnim in teoretičnim mednarodnim smernicam s tega področja, ki poudarjajo potrebo po enostavnem in učinkovitem prikazu vse kompleksnosti blaginje otrok z eno samo vrednostjo oz. z vrednostmi za vsako področje indeksa, je dodal.

Indeks je sestavljen iz sedmih področij, ki so materialna blaginja, zdravje in varnost, vedenja in tveganja, izobraževanje, nastanitev in okolje, družinski in vrstniški odnosi in subjektivna ocena blaginje. Vključuje podatke iz 27 evropskih držav.

V tem mandatu so bili storjeni pomembni premiki za boljši položaj otrok in njihovo zaščito, je poudarila državna sekretarka na ministrstvu Martina Vuk. Po več kot 40 letih je denimo posodobljena družinska zakonodaja, novela zakona o preprečevanju nasilja v družini pa je tudi na zakonski ravni prepovedala telesno kaznovanje otrok, je spomnila.

Andreja Črnak Meglič pa je predstavila spremembe v položaju otrok v Sloveniji v času od leta 2005. Anomalijo sistema na področju socialnih transferov predstavlja vrstni red transferov, je dejala. V skladu s socialno zakonodajo, ki je začela veljati z letom 2012, prvo v vrstnem redu pravic predstavlja otroški dodatek. To pa po njenem opozorilu pomeni, da se z otroškimi dodatki pokrivajo osnovni življenjski stroški najrevnejših družin z otroki.

Pravilno bi bilo, da bi se minimalni življenjski stroški pokrivali z denarnimi socialnimi pomočmi, otroški dodatki in drugi prejemki pa bi bili njihova nadgradnja, je opozorila Črnak Megličeva, ki je skupaj z Barbaro Kobal Tomc urednica danes predstavljene in lani objavljene študije Položaj otrok v Sloveniji danes: situacijska analiza.

V študiji, ki so se je na inštitutu lotili po naročilu ministrstva za delo, so se osredotočili na različne vidike življenja otrok od leta 2005 do 2015. Obdobje so zaznamovale velike spremembe na gospodarskem in socialnem področju, ki so vplivale tudi na življenje otrok. Medtem ko je bila za začetek obravnavanega obdobja značilna najvišja rast bruto družbenega proizvoda v samostojni državi, je čas po letu 2008 zaznamovala gospodarska kriza, ki je povzročila povečanje brezposelnosti, večjo revščino in poslabšanje socialnega položaja srednjega razreda.