Delež slabih posojil, kjer je posojilodajalec država, se je sicer v Sloveniji v zadnjih letih občutno zmanjšal, saj je bil še leta 2014 pri 13,3 odstotka BDP. Leta 2015 se je spustil na 7,5 odstotka BDP, predlani pa se je dodatno znižal na 6,9 odstotka BDP. Kot navaja Eurostat, se večina slabih posojil v naši državi nanaša predvsem na slabe terjatve v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank.

Posojilo velja za slabo, če je od dneva zapadlosti plačila obresti in obrokov preteklo že več kot 90 dni. Slaba posojila lahko državi povzročijo izgubo, če se ne poplačajo. Eurostat je podatke o pogojnih obveznostih članic začel objavljati leta 2015, da bi s tem izboljšali preglednost javnih financ v EU, saj dajejo jasnejšo sliko o možnem učinku na finančni položaj držav članic.

Na drugo mesto po deležu slabih posojil v BDP se je predlani uvrstila Portugalska (1,3 odstotka BDP), sledi Češka (1,1 odstotka BDP). V vseh ostalih državah se delež slabih posojil giblje pod enim odstotkom BDP.

Po deležu državnih jamstev v BDP pa je Slovenija svoje podatke izboljšala. Predlani je bil ta delež pri 8,6 odstotka, potem ko je bil leta 2016 za odstotno točko višji.

Izračuni Eurostata kažejo, da prvo mesto po deležu državnih jamstev v uniji zaseda Finska (32,0 odstotka BDP). Sledijo Avstrija (15,8 odstotka), Nemčija (13,3 odstotka) in Luksemburg (12,2 odstotka). Gre za tiste obveznosti države, ki so potencialne in ne dejanske, dodaja Eurostat. Na drugem koncu te lestvice je Slovaška, kjer takšnih jamstev države za posojila sploh ni.