Poročilo, ki ga je pripravila Evropska komisija za učinkovito pravosodje (Cepej) pri Svetu Evrope, zajema 45 od 47 držav članic te panevropske organizacije (vse razen Lihtenštajna in San Marina) in temelji na podatkih do leta 2016.

Kot ugotavlja poročilo, je Slovenija pred dvema letoma za pravosodni sistem namenila 89,7 evra na prebivalca, medtem ko evropsko povprečje znaša 64,5 evra. Najmanj sredstev za pravosodni sistem na prebivalca namenja Azerbajdžan (7,8 evra), največ pa Švica (214,8 evra).

Glede na delež BDP, ki ga namenja za pravosodni sistem, se Slovenija uvršča v vrh med evropskimi državami. Največji delež BDP za pravosodje so leta 2016 namenile BiH (0,77 odstotka), Bolgarija (0,56 odstotka), Hrvaška (0,49 odstotka), Moldavija (0,48 odstotka) in Slovenija (0,47 odstotka).

Kot izhaja iz poročila, so Francija, Luksemburg in Španija edine evropske države, v katerih ne zaračunavajo sodnih taks. V Sloveniji sodne takse predstavljajo 18 odstotkov proračuna pravosodnega sistema, kar je primerljivo z evropskim povprečjem (19 odstotkov).

Poročilo tudi ugotavlja, da je slovenski proračun za pravno pomoč na prebivalca (1,5 evra) med najnižjimi med državami Sveta Evrope. Najnižji proračun ima Azerbajdžan (0,06 evra na prebivalca), najvišjega pa Švedska (36,21 evra). Evropsko povprečje je 6,96 evra na prebivalca.

Slovenija ima 42,6 sodnika na 100.000 prebivalcev, kar je dvakrat več od evropskega povprečja (21 sodnikov), navaja poročilo.

Slovenija je med državami, v katerih imajo sodniki na začetku kariere najnižje bruto plače glede na povprečno plačo v državi (manj kot dvakratnik povprečne plače). Evropsko povprečje za sodnike začetnike je 2,5-kratnik povprečne plače, ob koncu kariere pa 4,5-kratnik povprečne plače v državi.

V poročilu piše, da ima Slovenija 83 odvetnikov na 100.000 prebivalcev. To je skoraj dvakrat manj od evropskega povprečja, ki je 162 odvetnikov. Najmanj odvetnikov na 100.000 prebivalcev je v Azerbajdžanu (9), največ pa na Cipru (425), v kar so sicer vključeni tudi odvetniki, ki lahko svetujejo, ne morejo pa zastopati strank na sodišču.

V Sloveniji je bilo leta 2016 11 tožilcev na 100.000 prebivalcev, kar je primerljivo z evropskim povprečjem (12), piše v poročilu.

Poročilo vključuje tudi podatke o zastopanosti spolov v različnih pravosodnih poklicih. V Sloveniji je bilo leta 2016 med sodniki 79 odstotkov žensk (evropsko povprečje 53 odstotkov), med tožilci 68 odstotkov (evropsko povprečje 53 odstotkov), med odvetniki 45 odstotkov (evropsko povprečje 40 odstotkov), med notarji 59 odstotkov (evropsko povprečje 54 odstotkov) in med uslužbenci organov pregona 11 odstotkov (evropsko povprečje 43 odstotkov).