Evropska direktiva od članic zahteva, da določijo in izpolnjujejo minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb, zagotovijo certificiranje energetske učinkovitosti stavb ter zahtevajo redne preglede ogrevalnih in klimatskih sistemov.
Poleg tega morajo zagotoviti prikaz energetskih izkaznic v stavbah, v katerih se pogosto zadržuje javnost. To pravilo naj bi javnost osveščalo o pomenu učinkovite porabe energije ter spodbujalo prenove.
Komisija je leta 2015 slovenske nacionalne organe opozorila na nepravilen prenos navedene zahteve, leta 2017 oziroma 2018 pa je ji je poslala uradna dopisa. Vendar do danes Slovenija nacionalne zakonodaje na tem področju še ni uskladila z direktivo.
Omenjena določila bo v nacionalni pravni red vnesla novela energetskega zakona, katere predlog je lani že bil v obravnavi v DZ, a ni prestal obravnave, v drugo pa ni prišel na vrsto zaradi prenehanja mandata prejšnjega sklica DZ. Ministrstvo za infrastrukturo je nov osnutek novele že pripravilo in ga ravno ta teden poslalo v enomesečno javno obravnavo, nato pa sledi medresorsko usklajevanje, sprejem na vladi in vnovičen poskus sprejema v DZ.
Enak ukrep kot za Slovenijo je komisija danes sprejela za Češko. Sodi v sklop prizadevanj EU, da se do leta 2020 doseže 20-odstotno zmanjšanje porabe primarne energije v Evropi. Stavbe v EU predstavljajo približno 40 odstotkov skupne porabe končne energije in ustvarijo več kot tretjino izpustov CO2.
Komisija je danes sprejela še niz odločitev o postopkih proti Sloveniji zaradi kršenja evropske zakonodaje.
Slovenija je poleg še šestih držav dobila drugi opomin, ker ni prenesla direktive o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj.
Direktiva, ki bi jo morale članice v nacionalno zakonodajo prenesti do 6. maja lani, varuje temeljno pravico državljanov do varstva podatkov, kadar organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj osebne podatke uporabljajo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona takih dejanj.
Pravila EU zagotavljajo ustrezno varstvo osebnih podatkov žrtev, prič in osumljencev kaznivih dejanj. Uvedba podobnih standardov varstva podatkov olajšuje izmenjavo osebnih podatkov za čezmejno sodelovanje v boju proti kriminalu in terorizmu.
Države imajo zdaj na voljo dva meseca, da se odzovejo in sprejmejo ustrezne ukrepe, sicer lahko komisija zadevo predloži Sodišču EU.
Poleg tega je komisija Slovenijo pozvala, naj v celoti izvaja zakonodajo EU o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja.
Evropska zakonodaja na tem področju določa celovit regulacijski okvir za začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja.
Članice so morale do 31. marca 2015 obe direktivi prenesti v nacionalno zakonodajo in komisiji sporočiti besedilo teh ukrepov. Slovenija tega še vedno ni v celoti izvedla in nekaterih določb v njeni zakonodaji še vedno ni.
Gre predvsem za opredelitve lastne zavarovalnice/pozavarovalnice, izjeme glede rednega poročanja, dostop do podatkov in nekatere prehodne določbe glede ravni skupine, izpostavljajo v Bruslju.
Zato se je komisija danes odločila, da po prvem obrazloženem mnenju, poslanem novembra 2015, slovenskim organom pošlje dodatno obrazloženo mnenje. Če ukrepi za popolno uveljavitev omenjene zakonodaje ne bodo priglašeni v dveh mesecih, se komisija lahko odloči, da proti Sloveniji začne postopek pred Sodiščem EU.
