Na nadpovprečno izpostavljenost Slovenije pri bilateralni pomoči Grčiji ter pri pomoči v okviru reševalnih skladov EFSF in ESM je ministrica opozorila v okviru dolge ponedeljkove razprave o ukrepih za zagotavljanje vzdržnosti ogromnega grškega dolga.
Po zadnjih podatkih znaša slovenska izpostavljenost po ministričinih besedah tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kar je daleč največ od vseh držav. Prizadevajo si, da bi se znižala na povprečje, ki je okoli 2,1 odstotka BDP, oziroma nekoliko pod povprečje.
Vraničar Ermanova je izrazila pričakovanje, da se bo to vprašanje ustrezno obravnavalo v okviru iskanja rešitev za grški dolg. Slovenija po njenih besedah za zdaj ni predlagala nobenih konkretnih ukrepov in pušča vrata odprta za različne možnosti.
Konkretnejša ministrica ni želela biti. “Kjer je volja, je tudi pot,” je dejala in napovedala nadaljnjo razpravo o tem z evropskimi institucijami v prihodnjih tednih, ki je ne želi prejudicirati s prehitrim izpostavljanjem posameznih ukrepov.
Zaveza k ustrezni obravnavi tega vprašanja je vključena v lansko majsko izjavo evroskupine o grškem dolgu, ministrica pa pričakuje, da bo ta zaveza ponovljena tudi v novi izjavi evroskupine, ki naj bi bila sprejeta junija.
Na vprašanje, zakaj evroskupina v ponedeljek ni uspela doseči dogovora o grškem dolgu, je ministrica le ponovila besede šefa evroskupine Jeroena Dijsselbloema, da je bila vrzel med pričakovanji in možnostmi prevelika.
Evroskupina napoveduje podrobnejšo opredelitev srednjeročnih ukrepov, a opozarja, da ti morajo ostati v sklopu majske izjave, torej ne posegati v glavnico dolga, in da je mogoče o konkretnih številkah govoriti šele po izteku tretjega programa pomoči, torej naslednje leto.
Na vprašanje, ali bo Mednarodni denarni sklad (IMF) s tem zadovoljen, slovenska ministrica odgovarja z upanjem, da se vsi zavedajo pomena dogovora in da bodo vsi pripravljeni stopiti korak nazaj od maksimalnih pričakovanj.
“Vse je stvar kompromisa,” je Vraničar Ermanova odgovorila na vprašanje, ali bi bilo za Slovenijo sprejemljivo, da bi šlo območje evra dlje od majske izjave, ki dopušča ukrepe, kot so zmanjševanje obrestnih mer in podaljševanje moratorija oziroma ročnosti, ne pa tudi nominalnega odpisa dolga, kar želi IMF.
Cilj je doseči takšen dogovor, ki bo zadovoljil IMF, tako da bo pripravljen finančno sodelovati v tretjem programu pomoči. Udeležba IMF je potrebna za izplačilo naslednjega obroka Grčiji, ki ga država potrebuje julija, ko mora odplačati okoli sedem milijard evrov dolga Evropski centralni banki (ECB).
Razprava se bo nadaljevala junija. Ministrica pričakuje, da bo “dolga in zelo zelo vroča”.
