Baškovič po mnenju predlagateljev Alenke Gotar, Slavka Kmetiča in Boruta Bajžlja sej ne vodi tako, da bi bila spodbujena konstruktivna razprava. Kot predsednik sveta je v zadnjem času storil tudi več poslovniških napak, ki slabijo delovanje sveta in njegov ugled v javnosti, je med drugim dejal Kmetič. Zato so omenjeni naknadno na dnevni red želeli uvrstiti tudi glasovanje o nezaupnici Baškoviču.

Ker pa se je seja sveta začela že pred tednom dni, ko so tudi že potrdili dnevni red, se je svet za nasvet za rešitev iz zagate najprej obrnil na pravno službo javnega zavoda. Ta je predlagala, da svet glasuje o razširitvi dnevnega reda, svet pa je predlogu sledil in tudi izglasoval uvrstitev točke na dnevni red.

Baškovič je vse očitke treh svetnikov sicer zavrnil. Tako je spomnil, da se je vedno zavzemal za pluralno razpravo. Na očitek, da je poleti sklical sejo v nasprotju s poslovniškimi določili, je odgovoril, da jo je takoj po prejetju opozorila prekinil. Na očitek o velikem vplivu stranke SD, ki ga je predlagala v svet, pa je dejal, da so bili v prejšnjem mandatu sveta štirje člani SD, medtem ko sta zdaj samo dva. “Od kod naj bi bil tak velik vpliv SD?” je vprašal. Sicer pa je zagotovil, da se sam odloča, kako bo glasoval.

Član sveta Alojz Bogataj, ki v svetu zastopa interese civilne družbe, je zatrdil, da je z Baškovičem korektno sodeloval, vendar pa sam v poslovniku vidi sistemsko napako. Glede na to, da se del članov sveta zamenja na dve leti, bi bilo po njegovem mnenju korektno, da bi glasovanje o predsedniku sveta izvedli ob vsaki menjavi dela članov, torej na dve leti.