Da gredo stvari nekaj manj kot leto dni po izbruhu pandemije novega koronavirusa v EU v pravo smer, je menilo 39 odstotkov vprašanih oz. sedem odstotkov več kot pred letom dni; v Sloveniji je bilo takega mnenja kar 60 odstotkov vprašanih.
Skoraj tri četrtine vprašanih, 72 odstotkov, meni, da bo načrt EU za okrevanje gospodarstvu njihove države omogočil hitrejše okrevanje in odpravljanje posledic pandemije. V Sloveniji je ta delež 76 odstotkov.
66 odstotkov anketirancev na ravni EU je optimističnih glede prihodnosti EU, Slovenci pa so z 78 odstotki skupaj z Malto na drugem mestu med vsemi državljani EU. Za odtenek več optimistov, 79 odstotkov, so zabeležili le na Irskem.
Kljub temu pa ob nadaljevanju pandemije osebna pričakovanja ostajajo pesimistična – 53 odstotkov vprašanih meni, da bo gospodarski položaj v njihovi državi čez leto dni slabši kot danes in le vsak peti je nasprotnega mnenja. V Sloveniji je delež pesimistov s 65 odstotki še višji.
Prav tako več kot polovica anketiranih pričakuje, da bodo njihovi življenjski pogoji čez leto dni enaki kot danes, četrtina jih meni, da bodo živeli še slabše, nasprotno pa pričakuje petina. V Sloveniji jih 35 odstotkov meni, da bodo njihovi življenjski pogoji slabši, da bodo enaki, jih meni 44 odstotkov, da se bodo izboljšali, pa 21 odstotkov.
Med novimi ključnimi prednostnimi nalogami, s katerimi bi se moral ukvarjati Evropski parlament, je 48 odstotkov anketiranih navedlo boj proti revščini in družbenim neenakostim. Na drugem mestu je boj proti terorizmu in kriminalu, sledita kakovostno izobraževanje za vse in zaščita okolja.
Tudi anketiranci iz Slovenije so s 63 odstotki na prvo mesto uvrstili boj proti revščini in družbenim neenakostim, na drugo mesto boj proti terorizmu in kriminalu, na tretje pa ukrepe za varstvo okolja in zaščito biotske raznolikosti.
Pri navajanju osrednjih vrednot, ki bi jih moral braniti Evropski parlament, na ravni EU na vrhu ostajata zaščita človekovih pravic po svetu z 51 odstotki ter enakost med spoloma z 42 odstotki, medtem ko se je na tretje mesto prebila solidarnost med članicami z 41 odstotki.
Anketiranci iz Slovenije so solidarnost med članicami navedli na prvem mestu z 61 odstotki.
Pandemija in drugi globalni izzivi, kot so podnebne izredne razmere, krepijo zahteve državljank in državljanov po temeljiti reformi EU. 63 odstotkov oz. pet odstotkov več kot leta 2019 jih želi, da bi imel Evropski parlament v prihodnosti pomembnejšo vlogo. V Sloveniji je ta delež z 78 odstotki med najvišjimi v EU.
Le 27 odstotkov vprašanih podpira EU v trenutni obliki, medtem ko jih 44 odstotkov še kar podpira EU, vendar si želijo njene reforme. Za Slovenijo sta deleža podobna.
Raziskavo je naročil Evropski parlament, med 20. novembrom in 21. decembrom lani pa jo je izvedla agencija Kantar. Sodelovalo je nekaj več kot 27.200 anketirancev iz vseh 27 držav članic EU, starejših od 15 let.
