V luči evropskega leta mladih so v tokratnem pregledu posebno pozornost namenili plačnim razlikam med mladimi ženskami in moškimi.

Ob objavi podatkov so pri Evropski komisiji poudarili, da je plačne razlike med mladimi težko pojasniti na podlagi razpoložljivih podatkov. Opozorili so tudi na velike razlike med državami članicami.

Precejšnje razlike v plačah povzročajo nekatere razlike v značilnostih delavcev, vendar delujejo v različnih smereh – tako mladi moški zaslužijo več, ker delajo v bolje plačanih gospodarskih dejavnostih, medtem ko mlade ženske zaslužijo več, ker so bolje izobražene.

Podatki za leto 2018 kažejo, da je razlika v plačah med spoloma med populacijo, staro od 25 do 29 let, na začetku njihove poklicne poti v EU znašala 7,2 odstotka, kar je približno polovica plačne razlike med celotno delovno populacijo. Ta je leta 2019 znašala 14,1 odstotka.

Kot izhaja iz poročila, so bile plačne razlike med mladimi delavci nižje od celotne plačne razlike med spoloma v vseh državah EU, razen v Italiji, na Poljskem, v Sloveniji in Romuniji.

V teh državah so bile namreč plačne razlike med spoloma za celotno populacijo veliko nižje od evropskega povprečja, deloma zaradi učinka samoizbire, saj so ženske z višjo stopnjo izobrazbe ali usposobljenosti pogosteje sodelovale na trgu dela. Takšen učinek samoizbire je verjetno manjši med mladimi, saj je kompromis med poklicnim in družinskim življenjem manj pereč, ugotavljajo.

Medtem imajo v Grčiji, Luksemburgu in na Nizozemskem mlade ženske višjo urno postavko kot njihovi moški kolegi.

Pri tem so v Bruslju spomnili, da je Evropska komisija v strategiji za enakost spolov za obdobje 2020-2025 odpravo plačnih razlik med spoloma opredelila kot prednostno nalogo. V skladu s tem je predstavila predlog direktive za boljše uresničevanje načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti med moškimi in ženskami.