Poročilo za Slovenijo, Češko, Estonijo, Madžarsko, Italijo, Latvijo, Portugalsko, Romunijo, Slovaško in Španijo, ki sta ga pripravili organizaciji CAN Europe in CEE Bankwatch Network in zanjo za Slovenijo okoljski organizaciji Focus in Umanotera, ugotavlja, da bodo zeleni prehod zasenčili premajhno sodelovanje javnosti, naložbe v zemeljski plin in projekti, škodljivi za biotsko raznovrstnost. Ugotavljajo, da so ugotovitve poročila zaskrbljujoče.
Slovenski načrt za okrevanje zaznamujejo premajhne naložbe v obnovljive vire energije in trajnostno mobilnost ter potencialno škodljivi projekti za okolje, so danes sporočili iz Focusa. Tako po njihovem načrt potrebuje izboljšave: “Iz njega bi bilo treba izločiti financiranje gradnje hidroelektrarne na območju Natura 2000, še enkrat presoditi skladnost predlaganih ukrepov za preprečitev poplav ter preoblikovati merila in predpogoje za ukrepe razogljičenja.”
Vladi priporočajo še, naj v načrtovanje programov evropskih kohezijskih skladov vključi dodatne naložbe v obnovljive vire energije, distribucijska omrežja, infrastrukturo za hojo in kolesarjenje ter železniško in širšo infrastrukturo javnega prometa. “Ključna je tudi identifikacija vseh subvencij za fosilna goriva in začrtanje spremljajočih ukrepov za odpravo vseh tovrstnih subvencij,” so poudarili.
“Slovenija mora revidirati že tako neambiciozen Nacionalni energetski in podnebni načrt skladno z novimi cilji EU. Načrt za okrevanje in odpornost bi moral v tem kontekstu predstavljati enega ključnih mehanizmov, preko katerega lahko naslovimo največje sistemske probleme pri doseganju ambicioznejših ciljev, kot sta obvladovanje emisij toplogrednih plinov v prometu in zaostanek na področju rabe sončne in vetrne energije. A nerazumljivo nizke investicije v ključna področja kažejo, da bo v naslednjem desetletju vse po starem,” je ocenil Taj Zavodnik iz Focusa.
Jonas Sonnenschein iz slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera je dodal, da programiranje evropskih sredstev ne temelji na slovenskih nacionalnih in mednarodnih podnebnih zavezah. “Vsaka javna naložba ali infrastrukturni projekt mora biti skladen s ciljem podnebne nevtralnosti. Namesto tega pa načrt za okrevanje predstavlja vajo, kako poslovanje po starem zapakirati v podnebno birokratski žargon Bruslja. Načrt kot tak ni nič drugega kot zamujena priložnost za začetek dejanskega prehoda,” je podčrtal.
Organizaciji v poročilu za Slovenijo navajata, da je končni načrt za okrevanje boljši od prvotnih predlogov, v njem je 42 odstotkov sredstev namenjenih projektom, ki podpirajo podnebne cilje. A verjetnost, da bo načrt bistveno prispeval k doseganju ambicioznih podnebnih ciljev, je majhna, saj za to vključuje malo pomembnih naložb. Ob tem naložbe, kot so gradnja novih hidroelektrarn in zaščita pred poplavami, lahko privedejo do obsežnega uničenja rečnih bregov in s tem povezanih habitatov.
Nekatere reforme, vključene v načrt za oživitev gospodarstva, kot sta spodbujanje obnovljivih virov energije in reforma organizacije javnega potniškega prometa, so korak v pravo smer. Vendar pa so te podprte z zelo omejenimi naložbami, so opozorili. Ob tem so predvidene spremembe okoljske zakonodaje za olajšanje izvajanja projektov v okviru prihodnjega naložbenega cikla, kar lahko pripelje do okoljske deregulacije, so še zapisali in spomnili, da so bili predlogi tudi v smeri omejevanja ali izključevanja nevladnih organizacij v postopkih izdaje okoljskih dovoljenj.
