Na ministrstvu za zdravje so danes organizirali srečanje s predstavniki estonskega zavoda za zdravstveno zavarovanje, na katerem so se seznanili z zakonodajnimi in sistemskimi rešitvami ter primeri dobre prakse delovanje estonskega zdravstvenega varstva v povezavi z zdravstvenim zavarovanjem in njegovim upravljanjem.
Kot je po novinarski konferenci povedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, so jim estonski kolegi predstavili, kako vzpostaviti moderno zdravstveno zavarovalnico, ki deluje povsem digitalno, kjer je vse transparentno.
“Dogovorjeno je, da nam bodo pomagali pri naši reformi, sodelovali bomo tako z Estonci kot Finci,” je poudaril. Če bomo sprejeli ponujeno roko, sodelovali in se pogovarjali, bo mogoče dobršen del potrebnih sprememb po njegovih besedah vključiti že v napovedano zdravstveno reformo, je dodal.
Celega estonskega zdravstvenega sistema ne bomo kopirali, je napovedal minister, saj je prepričan, da smo na strokovni ravni zdravstva v Sloveniji nekaj korakov pred Estonci, prav tako na področju mreže zdravstvene oskrbe.
V Estoniji so družinski zdravniki po besedah ministra namreč dolga leta delali v zasebnih ordinacijah, sedaj pa po posameznih regijah ustanavljajo zdravstvene domove, saj so ugotovili, da je na ta način lažje organizirati delo.
Med prednostmi estonskega zdravstva je Bešič Loredan navedel tudi organiziranost estonskega zavida za zdravstveno zavarovanje, ki v celoti nadzira ne le plačevanje in opravljanje, pač pa tudi kvaliteto zdravstvenih storitev, ob tem pa so podatki o toku finančnih sredstev javni in transparentni.
Tudi predsednik upravnega odbora estonskega zavoda za zdravstveno zavarovanje Rain Laane je med prednostmi estonskega zdravstvenega sistema navedel digitalizacijo, ki pomaga pri organizaciji zdravstvenih storitev.
Moderniziran sistem spremlja delo zdravnikov. Zanje priporočajo do 12 ur dela dnevno, sistem pa beleži, koliko zdravnik dela v javnem in privatnem sektorju in za koliko je presegel omejitev.
Med prednostmi slovenskega zdravstvenega sistema pa je Laane izpostavil, da Slovenija za zdravstvo namenja večji delež bruto domačega proizvoda (BDP) kot Estonija.